Eminagata na ova ribolovi{te, vo eden zaliv, to~no na sredinata na ovaa kasaba Struga, podignal golem drven most na dvanaeset lakovi, dolg stopedeset ~ekori. Na toj most podignat e na golemi direci dvorec na eminagata. Toa e golem saraj. Na sredinata na toj dvorec na mostot se nao|a drvena porta. Sekoja ve~er pasvanxiite i vratarite ja zatvoraat portata na mostot taka {to nieden ~ovek ne mo`e da pomine od edna na druga strana zatoa {to sekoja ve~er na taa kapija na mostot ~etirieset do peeset vooru`eni redari dr`at stra`a i neizmeni~no go ~uvaat dvorecot se do zora za da ne pominat izbegani robovi, aramii, ubijci ili kradci na riba. Od taa pri~ina e podignata taa porta na dvorecot na mostot.

      Ovaa kasaba Struga e nijabet na ohridskiot kadilak. Toa e mala kasaba na peso~en teren pokraj ezeroto. Izgradena e na ~etiri mesta vo dolina obrastena so zelenilo. Vkupno ima trista so }eramidi pokrieni, tvrdo yidani ednospratni i dvospratni ku}i, so bav~i i lozja. Klimata e prijatna. Ima ~etirieset du}ani no bezisten nema, bidej}i ovie du}ani se dovolni.

      Niz ~ar{ijata te~e eden rakav od ezeroto i ima drven most. Site ~unxii od gradot gi vrzuvaat svoite ~unovi vo vodata {to te~e niz gradot.

      Vo ovoj grad se odr`uva golem godi{en pana|ur kade doa|aat ~etirieset do peeset iljadi lu|e; deset dena i deset no}i tuka vrie od pana|urska vreva. Toa e tolku golem saem {to ne mo`e da se opi{e. Nadvor od gradot se nao|aat trista pana|urski du}ani. Osven toa, na mestoto kade {to se odr`uva toj saem se podigaat iljadnici provizorni du}ani i tezgi kade {to se kupuva i prodava.

      Sekoja ve~er lu|eto se ka~uvaat vo deset do petnaeset ~unovi, palat svetla, izvlekuvaat mre`i i lovat riba. Ulovenata riba mu ja predavaat na eminot, ~un po ~un. Toj im ja prodava na trgovcite koi doa|aat od cela Rumelija. Tie pak pravat od ribata salamura so sol i vo golemi i mali bo~vi ja raznesuvaat ohridskata riba niz razni kraevi.

      Okolinata na ezeroto e ukrasena so mnogu bogati i dobro naseleni ~iflici. Niedno drugo ezero nema tolku raznovidni ribi kako ova. Posebno ribata jagula koja ovde ja ima i ima prijaten miris na mo{us i ambra. Taa e mnogu mrsna i koga e sosema sve`a od nejze se pravi kebap. Na onoj {to ja jade, taa riba mu dava golema sila. Taa se jade i koga ~ovek ima glavobolka. Ako ~ovek ja nasoli svojata glava i glavata na ribata ja stavi na svojata glava }e se oslobodi od glavobolkata. Vkusni se i ribite: {tuka, pastrmka, krap i belvica. Tuka ima na iljadnici vidovi ribi no ovie pet navedeni vidovi, za bo`je ~udo, voop{to nemaat miris na riba.

(Evlija ^elebi, 1668)

      Struga le`i vo ramnina i ostava ubav vpe~atok kako grad~e. Osven ezeroto za ubavinata na gradot pridonesuva mnogu i Drim koj tuka e {irok, bistar i dlabok...no toj pravi mnogu {teta, koga vodite nadoa|aat. Istekot na Drim e dosta dlabok a pri izlezot od gradot poplitok kade obrazuva rakavci. Toj vrti nekolku vodenici u{te vo gradot bidej}i vodata mu e mnogu brza i silna. Denes Struga ima 836 ku}i i 4312 `iteli. Od hristijanskata strana ima edna crkva i eden paraklis. Crkvata e posvetena na Sveti \or|i. Do crkvata ima golema u~ili{na zgrada koja mnogu pridonesuva za ugledot na Struga i stru`ani. U~ili{ta ima dve, ma{ko i `ensko a postoi i edna dvoklasna gimnazija. Vo ma{koto osnovno u~ili{te i vo gimnazijata ima 200 u~enici, a vo `enskoto u~at 80 - 90 devoj~iwa. Od turskata strana ima nekolku xamii i edno u~ili{te. Struga ima svoja ~ar{ija so 180 du}ani. Du}anite stru{ki se mnogu ubavo snabdeni so se. Do pred 50 godini se pameti pro~ueniot pana|ur vo Struga a mestoto vo poleto i denes se narekuva Pana|uri{te. Pazaren den vo Struga e sabota, a pazarot e mnogu bogat.

      Ima edna trgovija vo Struga koja nikoga{ nema da propadne. Toa e trgovijata so riba koja e mnogu silna bidej}i jagulata koja od Ohridskoto ezero najmnogu se izvezuva, se lovi vo golemi koli~ini edinstveno vo Struga. Na Drim, na zapadniot kraj od gradot ima posebni napravi so koi se lovi jagulata i so taa rabota mnogumina vo Struga se zanimavaat. Drimot tuka e pregraden so ograda i podelen so malo ostrov~e na dva rakavci, koga duva veter jug toj gi tera site jaguli od ezeroto vo Drim, koga pri takvo vreme u{te nema mese~ina toga{ doa|a ogromna masa ribi. Plovej}i niz Drim ribata se zadr`uva kaj ovie pregradi. Nautro ulovenata riba ja frlaat vo ambar a potoa se kole, se ~isti i se soli. Pri eden takov lov, koga duva jugot i nema mese~ina, se lovi i po 10.000 oki jagula. Potoa jagulata se raznesuva niz cela Turcija a dosta se prodava i vo Struga i Ohrid, dodeka e sve`a.

      Stru`ani ne se samo rabotni tuku i se poznati po svojata gostoprimlivost. Nema ku}a koja nema {irum da mu ja otvori vratata na gostin ili patnik. Stru`ankite pak se pro~ueni po ubavinata i se veli deka tamu nema da vidite nitu grda `ena nitu sakata. I starica od 80 godini go odr`ala svoeto telo ispraveno. Stru`ankite nosat dolgi ko{uli, zabun, xube bez rakavi vezeno so srma, kako i elek "ipoman" a na ~eloto dva tri dukati. Taa nosija, posebno vo Struga e napravena so mnogu vkus i rasko{.

      U{te ne{to za Struga. Se misli, kako narodot taka i patepiscite deka starata Struga ne le`ela na mestoto kade {to e sega. Nema ni starec ni dete koi nema da vi raska`at za starata Struga. Ja poka`uvaat na 15 minuti jugozapadno od dene{nata, kraj Ezeroto. Velat deka stariot grad se vikal Drimeni i deka toa bilo golem grad so 16.000 ku}i i so 24 crkvi, so plo{tad i palati na stolbovi. Navistina, i denes vo ezeroto, koga e bistro, mo`at da se vidat nekakvi yidovi i kaldrma. Pred da se dojde to toa mesto ima edno blato koe stru`ani go vikaat Klimetica.

(Branislav Nu{i}, 1892)