|
Zo{to Zbornikot na narodni pesni na Miladinovci ne izlegol pod imeto na trojcata bra}a |
Koga se pi{uva ili zboruva za bra}ata Miladinovci, obi~no se misli na Dimitrija i Konstantina. Drugite bra}a voop{to i ne se spomenuvaat. Od kade doa|a toa i na {to se dol`i?
Sekako, edna od pri~inite treba da se bara vo faktot {to i spored site pi{ani tekstovi (monografii, biografii i sli~no) deloto na bra}ata Miladinovci e vrzano samo za imiwata na najstariot i na najmladiot sin na stru{kiot grn~ar Risto Miladin, koj imal {est sinovi i tri }erki.
Kako do{lo do toa, pokraj najstariot, to~no najmladiot, posmrt~eto Konstantin, iscelo da se vpregne vo bratovata prerodbenska misija? Toa si go postavuval sekoj {to se zafatil so izu~uvaweto na deloto na Miladinovci. Ne bile li i drugite, postarite bra}a, sposobni za takvo ne{to? Vo {to e pri~inata {to Naum ostanal vo senka?
Site biografi na bra}ata Miladinovci, pa i najpoznatite: Rajko @inzifov, Kuzman [apkarev, Ivan Haxov, Mihail Arnaudov, Nikola Tabakov, vo svoite op{irni biografii glavno se zadr`uvaat na Dimitrija i Konstantina i samo popatno go spomenuvaat i tretiot brat, Naum Miladin, dodeka za drugite trojca, pa i za sestrite, ni{to ne soop{tuvaat.
Tokmu ova popatno soop{tuvawe, zagatnatiot a neosvetlen lik na Naum Miladin, soodnosot na trojcata bra}a vo miladinovskoto delo, treba da bide predmet na ovoj prilog.
Karakteristi~no e, no fakt, deka site spomenati biografi imaat re~isi identi~ni mislewa za ulogata i udelot na Nauma Miladin vo deloto na Dimitrija i Konstantina. U{te pokarakteristi~no e toa {to se ona {to go iznesuvaat tie, glavno se sveduva na slednoto: Naum Miladin go pridru`uval brata si Dimitrija na patuvawata i povremeno, zaedno so nego, prestojuval vo mestata na negovoto u~itelstvuvawe, pomagaj}i mu po ne{to i ponekoga{ vo rabotata.
Od vakvoto soop{tuvawe treba, zna~i, da se razbere, deka Naum Miladin go pridru`uval brata si samo za da ne bide sam vo smisla na telohranitel, a ne kako negov sorabotnik i soborec, kako {to toa go soop{tuvaat za najmladiot nivni brat Konstantin, iako toj bil u{te dete koga Dimitrija go povel so sebe. Ne e li samo ova dostatno za da se zazeme rezerviran stav i da se posomneva deka vakvite soop{tuvawa za Nauma do{le zaradi eden odnapred sozdaden odnos kon negovata dejnost?
Se do neodamna, duri ne se raspolaga{e so poverodostojni podatoci za vistinskata aktivnost na Nauma Miladin, mo`ebi ne }e ima{e mesto za kakvi i da e somnevawa vo vrska so soop{tenijata na biografite na Miladinovci. Sega, pak, koga ve}e imame avtenti~en dokument, {to ja potvrduva negovata nesomneno golema uloga vo zaedni~koto delo na bra}ata Miladinovci i naedno gi otkriva negovite visoki intelektualni sposobnosti, osvetluvaweto na likot na Nauma Miladin se postavuva ne samo kako istoriski nu`no, tuku i kako dolg.
Dodeka za Dimitrija i za Konstantin Miladin se znae deka kako u~iteli iscelo se posvetile na borbata za kulturno i duhovno osloboduvawe, pa i za drugite bra}a (iako nedostatno osvetleni) deka go prodol`ile zanaetot na tatko im, grn~arstvoto, - `ivotniot povik na Nauma Miladin ostanal nerazjasnet, zamaglen. Mo`e da se misli deka negovata glavna profesija mu bila grn~arstvoto, deka bil zanaet~ija, deka bil ne{to malku opismenet od brata si Dimitrija, pa samo ponekoga{, koga Dimitrija poradi anga`iranost na druga strana ne }e mo`el da dr`i ~as so u~enicite, go zamenuval toj. No, vakvite pretpostavki ne otkrivaat ni{to poblisko ni to~no za vistinskata profesija na Nauma.
Edinstveno {to ne e zamagleno e deka Naum Miladin sekoga{ bil zaedno so brata si Dimitrija, osobeno tamu kade {to bilo najte{ko. Zna~i, tragaj}i po vistinata, treba to~no ottuka da se trgne.
Naum Miladin e roden vo 1817 godina. Od Dimitrija e pomlad sedum godini, a postar od KOnstantina trinaeset godini. Koga u{te vo po~etokot na 1833, kako {to soop{tuvaat biografite, Dimitrija Miladin zaminal za Durus - Albanija, so sebe go vodi i {esnaesetgodi{niot brat Naum. Poznato e deka Dimitrija za Durus zaminal za da se vraboti i za da zaraboti pari, so koi potoa }e go prodol`i {koluvaweto vo Janina.
[esnaesetgodi{niot Naum Miladin, sekako na taa vozrast ne mo`el da bide pridru`nik-telohranitel na svojot brat. Jasno e, zna~i, deka Dimitrija go povel brata si za dvajcata da zarabotat sredstva so koi potoa, pak dvajcata, }e mo`at da zaminat za Janina na {koluvawe. Toa go potvrduva faktot, {to Naum ne se vrabotil vo Durus kako manuelen rabotnik, tuku kako i brat mu, stapil na rabota pri italijanska firma "Zografci": Dimitrija knigovoditel, a Naum pomo{nik knigovoditel. Administracijata se vodela na gr~ki, od {to jasno proizleguva deka Naum dobro go vladeel ovoj jazik.
Po ednogodi{niot prestoj vo Durus, kako {to soop{tuvaat biografite, Dimitrija Miladin so parite {to gi spe~alil zaminal za Janina, kade {to se zapi~al kako redoven u~enik vo Janinskata gimnazija, koja toga{ bila retko pro~uena. [to stanalo so Nauma, dali toj ostanal i natamu vo Durus, dali se vratil vo Struga ili zaminal zaedno so Dimitrija vo Janina, biografite ne soop{tuvaat ni{to.
Nepriemliva e pretpostavkata deka Naum se vratil vo Struga, nitu pak deka sam ostanal vo Durus. Toj ne bil na takva vozrast za Dimitrija, bez gri`a na sovesta, da go ostavi sam vo Durus, vo nepoznata i tu|a sredina. U{te pomalku imalo opravdanie Dimitrija da go vrati nazad vo Struga, koga so predodredena cel go povel so sebesi. Zna~i, najuverlivo e deka Dimitrija i Naum zaedno go napu{tile Durus i dvajcata zaminale za Janina.
Dimitrija Miladin, pou~en od svojot primer, so krpeno manastirsko i privatno u~ewe kaj oddelni u~iteli {to ne mu dalo solidno znaewe, ne mo`el da dozvoli i so Nauma da se povtori negoviot slu~aj. Zatoa, otkoga go opismenil i osamostoil vo golema merka, Dimitrija go poveduva so sebe, zaedno da ja zavr{at Janinskata gimanzija.
Dvajcata bra}a, po zavr{uvaweto na spomenatata gimnazija, do{le za u~iteli vo gr~koto u~ili{te vo Ohrid, {to toga{ bilo na retko visok glas i cena. Dimitrija stapil na dol`nost glaven u~itel, a Naum stanal u~itel-pomo{nik, so u{te eden drug pomo{nik. Taka, Dimitrija, so svoite dvajca pomo{nici (~ii imiwa biografite ne gi soop{tuvaat), od 1837 do 1839 godina u~i 150 u~enici. Vo 1840 godina, Dimitrija i Naum preminuvaat za u~iteli vo Struga, kade ostanuvaat prez celata godina.
Za ovaa godina na u~itelstvuvawe vo Struga, kako i za prethodnite tri vo Ohrid, Dimitrija Miladin, soo~en so ogromnata mo} na crkvata, do{ol do zaklu~ok deka bi bilo mo{ne korisno eden od niv dvajcata, toj ili Naum, da gi zavr{i bogoslovskite nauki, za da mo`at so direktno u~estvo vo crkvata li~no i neposredno da vr{at vlijanie i da gi naso~uvaat rabotite.
Bidej}i samiot Dimitrija ve}e bil poznat kako eden od toga{ retkite u~iteli, dvajcata bra}a se soglasile Naum da zamine na vi{o bogoslovsko {koluvawe vo Carigrad, iako toj so te{ko srce go prifatil predlogot na Dimitrija.
To~no vo toa vreme, intimniot prijatel na Dimitrija Miladin, Nako Stani{ev, od Kuku{, go kani da dojde za u~itel vo Kuku{. Ova bilo kako pora~ano za planovite na bra}ata, koi barale izlez od te{kata materijalna polo`ba, zo{to Dimitrija samo so svojata plata ne mo`el da go izdr`uva i Nauma, a i da izdeluva za doma{nite. Ne gledaj}i nikakva druga popovolna prilika koja bi mu ovozmo`ila da ja ostvari zamislata za {koluvaweto na Nauma, Dimitrija ja prifa}a pokanata od Stani{ev i, soop{tuvaj}i mu za toa, mu pi{uva deka }e gi povede i negovite bra}a, Nauma i Konstantina, postavuvaj}i go pritoa kako uslov {koluvaweto na svojot brat Naum.
Na krajot od 1840 godina, otkako dobil vetuvawe od Stani{ev deka }e go pomogne {koluvaweto na Nauma, Dimitrija zaedno so bra}ata zaminuva za Kuku{. Biografite toa go soop{tuvaat na toj na~in, {to velat deka Dimitrija so sebe gi povel Nauma i Konstantina, ne objasnuvaj}i ni{to pove}e.
Ako Konstantin Miladin e roden 1830 godina, kako {to tvrdat nekoi biografi, toj toga{ imal 10 godini, a ako e pak roden 1832 godina, kako {to tvrdat drugi, toga{ imal samo 8 godini. Zna~i, ni fizi~ki, ni umstveno, Konstantin vo toa vreme ne mo`el da bide u~itel ili pomo{nik u~itel, tuku samo u~enik, ta Dimitrija kako takov go povel vo Kuku{. Go povel, nosen so `elba negovite vonredni darbi da ne se zadu{at kraj grn~arskiot ~ekrek na ~etvrtiot brat {to ostanal vo Struga. Pokraj Dimitrija, u~itel ili pomo{nik u~itel toga{ mo`el da bide samo Naum, koj sega bil na dvaesetitrigodi{na vozrast i zad sebe ve}e imal nekolkugodi{na u~itelska praktika, pa mo`el da zastane vis-a-vis obrazovanite gr~ki u~iteli, {to so opredelena cel bile ispra}ani vo ova makedonsko grat~e.
Koga Dimitrija Miladin so bra}ata stignal vo Kuku{, postignatata spogodba e konkretizirana i na Nauma mu se ovozmo`uva da zamine na {koluvawe vo Duhovnata akademija vo Carigrad, so toa {to vo vreme na raspustot zadol`itelno da doa|a vo Kuku{ i da mu pomaga na Dimitrija vo u~ili{teto. Taka Naum zaminal za Carigrad.
Od najrano detstvo Naum Miladin poka`uval posebna darba i naklonetost kon muzikata. Za vreme na ednogodi{niot prestoj vo Durus, ovaa darba osobeno do{la do izraz. Se dru`el so Italijani od tamo{nata kolonija i relativno brgu uspeal da ovladee nekolku muzi~ki instrumenti (posebno violinata).
.Vo Janina Naum bil tolku istaknat vo ovaa ve{tina, {to go smetale za prv po muzika vo gimnazijata. Ovoj negov talent go privlekol duri i vnimanieto na golemiot elinski poet Joanis Vilaros, koj toga{ prestojuval vo Janina, taka {to na edna od godi{nite {kolski sve~enosti, voshiten od Naumovata izvedba, mu prepora~al na direktorot na gimnazijata da go prati na muzi~ko {koluvawe vo Atina ili vo Duhovnata akademija vo Carigrad. Na brat mu Dimitrija toa mu go prepora~al i Joakim, episkop pri janinskiot mitropolit, podocne`en carigradski patrijarh. No nostalgijata za rodniot kraj bila posilna od se i ovie mo`nosti ostanale neiskoristeni. Dvajcata bra}a odvaj ~ekale da go zavr{at {koluvaweto i da se vratat vo Struga i Ohrid, za da mu slu`at na svojot narod.
Taka, ete, ona na {to toga{ vo Janina ne se re{ija, Dimitrija i Naum go sprovedoa vo `ivot pet godini podocna, vo 1841 godina. Spored soop{tuvaweto na sinot od nivnata vnuka od brat, Slave Papuxievski, dobar poznavatel na nepoznatoto za miladinovskiot rod, tie dvajcata, vo dolgite diskusii prez celata 1840 godina vo Struga do{le do zaedni~ki zaklu~oci: borbata treba da se vodi obostrano, ne samo preku {kolata, tuku i preku crkvata, kako najsilna potpora. Ottuka i potrebata za prezemawe ~ekori da se {koluvaat i duhovnici, a ne samo u~iteli, kako {to porano mislel Dimitrija, koga u{te ne bil upaten vo semo}ta na eden vladika i na crkvata voop{to. Potvrda za vakvoto nastojuvawe na Dimitrija Miladin gledame i podocna, koga vo 1848 godina negoviot istaknat u~enik Partenija Zografski, po negova preporaka, zaminuva na bogoslovsko {koluvawe vo Duhovnata akademija vo Moskva, {to ja zavr{uva vo 1851 godina.
Zna~i, dodeka Dimitrija so Konstantina ostanuva vo Kuku{, Naum Miladin zaminuva vo Carigrad i tamu se zapi{uva za redoven slu{atel na poznatata Duhovna akademija vo Halki, so to~no opredelena cel. [koluvaweto traelo tri godini. Na vtorata godina, vo raspustot, Naum, spored zemenata obvrska, doa|a vo Kuku{ da mu pomogne na brata si Dimitrija vo u~ili{teto. Me|utoa, tokmu toga{ Dimitrija do{ol vo otvoren sudir so visokoto fanariotsko duhovenstvo, koe go naklevetilo kaj solunskiot valija za predavawe na "ereti~ka nauka". Za da ja izbegne opasnosta {to mu pretstoela, re{ava da go napu{ti Kuku{ i da se vrati vo Struga.
So Dimitrija i Konstantina, vo Struga zaminal i Naum, koj tuku{to pristignal od Carigrad. Naum verojatno }e se vratel vo Carigrad, ako Dimitrija ne se zalo`il site trojca da zaminat vo Struga, kade {to toj trebalo da se o`eni so svojata svr{enica Mitra Matova, pa sakal na ovoj ~in bezdrugo da prisustvuva i Naum. Po svadbata na brata si Dimitrija, otkako ve}e se bli`el krajot na raspustot, Naum se vratil vo Carigrad, da ja zavr{i i tretata godina na {koluvaweto.
Makar {to Naum Miladin ne mo`el da go odbie svojot brat Dimitrija i taka se oddal na bogoslovskite nauki, sepak toj intimno ne sakal da stane sve{teno lice. Vooru`en so vakvo visoko obrazovanie, toj se gotvel za bogoslovska profesura ili da zazeme nekoe soodvetno mesto vo crkovnite institucii kako civil. Vsu{nost, nego najmnogu go privlekuval u~itelskiot povik, za {to imal i smisla i `elba.
Zatoa Naum Miladin vo Akademijata i si ja predodredil i potesnata specijalnost, kako iden profesor, zemaj}i gi za glavni predmeti muzikata, gramatikata i omilitikata. Kolku pravilno se orientiral za oblastite vo koi }e mo`e najpove}e da dade, zboruva faktot {to, vedna{ po diplomiraweto, Naum se javuva kako avtor na nekolku trudovi tokmu od spomenatite disciplini.
Na 1 maj 1843 godina, prvpat se pojavuvaat dva negovi stru~ni truda: "Uvod vo teoretikata na crkovnata muzika" i "Uvod vo gramatikata na gr~kiot jazik". Naslovnata strana na prviot uvod, vo prevod glasi:
"UVOD VO TEORETSKOTO I PRAKTI^NOTO NA CRKOVNATA MUZIKA, SOSTAVENA ZA UPOTREBA NA ONIE [TO JA U^AT ISTATA PO NOVIOT METOD NA HRISANTA, OD MEDINA, U^ITEL NA TEORETIKATA PO MUZIKA VO PARIS, - TIPOGRAFIJA "RIGNIJA", KOJA SE NAO]A VO "GALATA" - CARIGRAD - PRVA TVRDINSKA TIPOGRAFIJA.
UVODOT SE DADE OD MENE NAUM MILADIN.1843 GOD. 1 MAJ
SVOERA^NO"
Od Carigrad, Naum Miladin se vratil vo Struga. Vo poslednite tri godini prilikite zna~itelno se izmenile vo Ohridskata eparhija, kade {to Dimitrija svoevremeno smetal deka Naum }e bide najkorisen, mislej}i i na mo`nosta da stane protosin|el na ohridskiot mitropolit. Me|utoa, vo Mitropolijata mol~ele, {to jasno uka`uvalo na lo{ite izgledi Naum Miladin da zazeme nekoja funkcija vo crkovnata hierarhija. Vo toa vreme protosin|el na Ohridskiot mitropolija bil Meletija, koj brgu proniknal vo namerata na Dimitrija Miladin, pa navreme storil se taa da ne se ostvari. Zaradi vakvite uslovi, Naum i sega prodol`uva da u~itelstvuva pokraj brata si Dimitrija vo Struga i vo Ohrid.
Kako {to e poznato, vo mesec maj 1845 godina, vo u~ili{teto vo Ohrid doa|a do poznatata sredba me|u Dimitrija Miladin i ruskiot slavist-patepisec Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Grigorovi~ pritoa se sretnal i so Naum Miladin, koj predaval vo istoto u~ili{te, zaedno so Dimitrija. Idniot den site trojca (Konstantin bil otsuten) se na{le na ve~era vo domot na bra}ata Miladinovci vo Struga.
Toga{ Grigorovi~, pokraj drugoto, razbral za visokoto obrazovanie na Nauma Miladin, za negovite poznavawa na gramatikata, muzikata i omilitikata. Krajno voshiten, Grigorovi~ mu sovetuval na Dimitrija negoviot brat vedna{ da se nafati so pi{uvawe na makedonska gramatika na stru{kiot dijalekt, koja, otkako }e bide gotova, da mu se isprati na negova adresa vo Viena, za da mo`e u{te dodeka e tamu da prezeme ~ekori za pe~atewe. Dimitrija i Naum srde~no go prifatile baraweto na Grigorovi~ i mu vetile deka Naum }e ja sostavi gramatikata i, zaedno so nekoi notirani pesni, }e mu ja dostavat vo Viena vo vremeto {to go opredelil toj.
Grigorovi~, sekako, li~no se uveril vo stru~nata podgotvenost na Nauma, pa zatoa i postavil tolku kratok rok za sostavuvawe na gramatikata (kako {to spomenavme, toj pobaral rakopisot da mu se prati vo Viena, a ne vo Rusija, kade {to verojatno }e stignel podocna). Naum Miladin, pak, pokraj gr~kiot, dosta dobro gi vladeel staroslovenskiot i ruskiot jazik, taka {to so Grigorovi~ razgovorot se vodel na ovie jazici. O~igledno, Grigorovi~ ne mo`el da bara od Dimitrija Miladin toj da sostavi gramatika, koga za takva rabota nemal stru~ni poznavawa.
Iako ovaa makedonska gramatika se u{te ne e otkriena, se veruva deka bila sostavena, {tom ve}e postoi "Uvodot vo gramatikata" na gr~ki jazik od Naum Miladin. Ete zo{to nekoi tvrdewa za obidot na Dimitrija i Konstantin da napi{at makedonska gramatika, ne mo`at da bidat zemeni kako to~ni.
Po sredbata so Viktor Ivanovi~ Grigorovi~, Naum Miladin definitivno se opredelil za u~itelskiot povik, re{en napolno da ja otfrli bratovata `elba da pravi kariera vo crkovnata hierarhija. Po se se ~ini deka presudna uloga za da donese vakva odluka odigrala sredbata so ruskiot nau~nik. Se veruva, isto taka, oti Grigorovi~ go sovetuval da se zafati so notiraweto na makedonskite narodni pesni. I Dimitrija kone~no se uveril deka brat mu najmnogu }e pridonese za svojot narod - to~no na ona pole, na koe go upatil Grigorovi~.
Po kontaktot so Grigorovi~, Dimitrija Miladin go svatil ogromnoto zna~ewe na narodnoto tvore{tvo i negovata visoka cena vo kulturniot svet. Ova go utvrdilo vo re{enosta, po sovetot na Grigorovi~, zaedno so Nauma sistematski da po~ne da sobira sekakov vid narodni umotvorbi, vo prv red narodni pesni. Prepu{taj}i ja glavno sobira~kata aktivnost na brata si Nauma, a zadr`uvaj}i ja za sebe rakovodnata uloga vo borbata za nacionalno osloboduvawe, Dimitrija ve}e ne se razdeluva od nego: zaedno u~itelstvuvaat vo Struga, Ohrid, Prilep, Bitola, Kuku{ i drugi mesta. Naum, komu Dimitrija mu ja olesnuval rabotata nad sobiraweto narodni umotvorbi zamenuvaj}i go vo nastavata, koristel sekoja zgodna prilika za ovaa cel, bilo vo mestoto na u~itelstvuvaweto, ili vo sosednite naselbi.
Kolku {to izminuvalo vremeto, Dimitrija Miladin se pove}e se izdignuval vo vistinski predvodnik na ve}e zarodenata prerodbenska borba, dodeka brat mu Naum se nagrbuva so isto taka zna~ajna zada~a: sobira~kata aktivnost na narodnoto tvore{tvo.
Vo ovoj period, Konstantin Miladin e mo{ne mlad i go nema iskustvoto i stru~noto poznavawe na Nauma, pa e sosem razbirlivo {to ne bil vo sostojba toj da go prezeme tovarot na svojot postar brat. Konstantin, na {estgodi{na vozrast (od 1837 do 1843) e u~enik kaj brata si Dimitrija. Vo 1844 godina, toj zaminuva na trigodi{no {koluvawe vo Janina. Nema, zna~i, mo`nost da prisustvuva ni na sredbata so Grigorovi~ vo Struga. Vo 1847 godina, na sedumnaesetgodi{na vozrast, Konstantin se vra}a od Janina i stanuva u~itel vo vla{koto selo Trnovo, pa vo Magarevo, za na 14 Oktomvri 1849 godina, zna~i po necela godina i pol, da zamine pak na {koluvawe, sega kako student na Atinskiot univerzitet, kade }e ostane do 1852 godina.
Spored toa, se do svojata dvaeset i vtora godina, Konstantin prakti~no nemal nikakva mo`nost na terenot da sobira narodni umotvorbi. Do {estgodi{nata vozrast apsurdna e sekakva pretpostavka deka zapi{uval pesni od majka si, bidej}i u{te ne bil ni opismenet. Duri po sedmata godina Dimitrija go zema so sebe vo Ohrid i po~nuva da go u~i pismenost, pa vo Kuku{, Trnovo i Magarevo.
Vo 1852 godina, Konstantin od Atina se vratil vo Struga nekade esenta. Patem naminal vo Sveta Gora, kaj Partenie Zografski, da ja izu~i crkovnoslovenskata gramatika. Po kusiot prestoj vo Struga, Konstantin vedna{ zaminal za u~itel vo Magarevo, za da ja ispolni zemenata obvrska po studiite da u~itelstvuva vo ova selo. Zna~i, edinstveno vo vremeto na prestojot vo Magarevo, toj mo`el da odviva sobira~ka dejnost. Poznato e, me|utoa, deka vo Zbornikot ne se sre}ava nitu edna vla{ka ili makedonska pesna zabele`ana vo ova selo.
[tom vaka stojat rabotite so Konstantina, vedna{ stanuva jasno deka vo sobira~kata aktivnost na narodnite umotvorbi, negoviot li~en pridones e nezna~itelen i deka desnata raka na Dimitrija Miladin vo ovoj potfat mu bil Naum. Pri sredbata so Grigorovi~ Naum imal 28 godini. Toa zna~i deka vo potpolnost mo`el da gi osoznae intenciite na sugestiite {to im gi daval ruskiot nau~nik, kako i so potpolna odgovornost da se zafati so pribiraweto narodni umotvorbi.
Toj i spored svoeto akademsko obrazovanie. a posebno zaradi potesnata specijalnost, me|u bra}ata bil i najkvalifikuvan za vakvo ne{to. A faktot, pak, deka od trojcata bra}a samo toj, Naum, ne se oddale~uval od Makedonija, pretstavuva nepobiten dokaz za negovata permanentna sobira~ka dejnost. Takti~en do krajni granici, Naum nikoga{ ne stanal objekt na progonuvawe kako brat mu Dimitrija. Duri i koga vo 1856 godina, po poznatiot slu~aj vo Bitola, Dimitrija Miladin e prisilen da bega vo Avstrija i Srbija, Naum i natamu {e ostane u~itel vo ovoj grad. Koga vo 1861 godina Dimitrija bil odveden vo bitolskiot zatvor, trebalo i Nauma da go zatvorat, za {to brat mu go izvestuva preku poznatite alegori~ni pisma. Me|utoa, blagodarej}i na svojata takti~nost, Naum ne samo {to ne padnal vo zatvor, tuku uspeal, podmituvaj}i najvlijatelni lu|e, od zaplenetite ~etiri vre}i knigi i dokumenti da gi izvle~e onie {to najmnogu mo`ele da go tovarat Dimitrija me|u koi i knigata "Gorski patnik" i drug eden va`en rakopisen dokument od Rakovski, nivniot prijatel.
Ohridskiot i bitolskiot mitropolit go tolerirale Nauma, bez ogled na aktivnosta na Dimitrija, zo{to nikoga{ ne dal javen povod so koj bi se opravdalo negovoto progonuvawe.
Pri obikolkata niz Makedonija, protolkuvana kako vrv na negovata pove}egodi{na dejnost protiv gr~kata crkva i turskata dr`ava, Dimitrija Miladin ne bil sam: go pridru`uval Naum. I sega ulogite bile podeleni. Dodeka Dimitrija vo dopirot so narodot gi budel nacionalnite ~uvstva, im zboruval za potrebata od neodlo`na borba protiv gnetot {to nad niv go vr{ela fanariotskata crkva, Naum, od ~ovek na ~ovek, gri`livo zabele`uval narodni umotvorbi. Najdobra potvrda za ova e podatokot {to Dimitrija go zapi{al za Sirma-vojvotka, za koja, po zaedni~kata poseta na nejziniot dom vo Prilep 1857 godina, veli:
"Nea osumnaesetgodi{na ja vidohme vo Prilep i od ustata nejzina ~uhme za mladosta. Vo odajata se pod pernica kuburite polni i sabji obeseni na yidot viseha nad nea".
[tom Dimitrija Miladin e kategori~en i veli "vidohme", "~uhme", jasno e deka vo posetata kaj Sirma-vojvotka do{le dvajcata bra}a, toj i Naum (Konstantin i vo ova vreme bil otsuten - se nao|al vo Rusija). Ova pa|a neposredno po vra}aweto na Dimitrija od Srbija, koga do{ol za u~itel vo Prilep.
Ne pomalku zna~aen e i podatokot {to go ostavil zabele`an Marko Cepenkov, vo koj, me|u drugoto, se veli (citat od razgovorot pome|u negoviot tatko i Dimitrija Miladin):
"Ete, zatoa sakam da zberam i da tiposam pesni i druzi raboti. Ama }e te molam: vidov - ne vidov i ~uv - ne ~uv, oti ako me razbere vladikata, }e me surdisa i }e me batardisa".
Od ova se zaklu~Uva kolku golem rizik bilo za Dimitrija Miladin sobiraweto narodni umotvorbi, koga na svojot prijatel vo najgolema doverba mu ka`uva {to se bi go sna{lo, ako za takvo ne{to bi razbral vladikata. Toa zna~i deka Dimitrija mo`el li~no da sobira pesni i drugo samo kaj najdoverlivite lu|e, prijateli kako {to mu bil tatkoto na Marka Cepenkov, Kosta.
Toga{, koj bil toj {to masovno, bez da bide zabele`an kako destruktiven element, sobiral narodni umotvorbi po pana|uri, anovi, litii, svadbi, viziti, itn.? Odgovorot e jasen: toa mo`el da bide edinstveno Naum Miladin. Kako na muzikolog, nemu nikoj ni{to ne mo`el da mu prefrli. Za vakva sobira~ka aktivnost soop{tuva i samiot Naum Miladin vo biografijata na svoite bra}a, {to ja napi{al vo 1872 godina. Vo nea, me|u drugoto,ka`uva deka, otkoga Konstantin zaminal za Rusija, toj i brat mu Dimitrija prodol`ile da mu gi ispra}aat novite materijali, {to i natamu gi sobirale.
Ako se prifati pretpostavkata deka so sobiraweto narodni umotvorbi se po~nalo vo 1856 godina, koga Dimitrija se vratil od Srbija, za {to se zastapuvaat nekoi od biografite, toga{ pa|a pod somnenie tvrdeweto na site niv deka, zaminuvaj}i vo Rusija, Konstantin go ponesol so sebe i celiot materijal za Zbornikot. A vedna{ potoa bi do{lo i pra{aweto: ako kon krajot na 1856 godina po~nale so sobira~kata dejnost, a ne od 1845 godina, kako toga{ Konstantin mo`el istata godina da ponese so sebe vo Rusija takov golem materijal? Mo`el li takov materijal da se sobere za nepoln eden mesec, kolku pominalo od vra}aweto na Dimitrija od Srbija i do zaminuvaweto na Konstantina vo Rusija?
Nema nikakvo somnevawe deka takvo ne{to vo nikoj slu~aj ne mo`elo da stane. Konstantin mo`el da go ponese so sebe samo onoj materijal {to negovite bra}a, Dimitrija i (glavno) muzikologot Naum, ve}e go imale sobrano vo periodot pome|u 1845 i 1856 godina, za vo Rusija da go ~eka i ostatokot.
Neposredno pred Dimitrija da zamine vo Avstrija i Srbija, vo Struga pristignal Aleksandar Viktorovi~ Ra~inski. Po se se ~ini, toj imal zada~a da ispita {to stanalo so vetuvaweto koe vo 1845 godina dvajcata bra}a mu go dale na ruskiot slavist Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Toga{ so Ra~inski se sretnale Dimitrija, Naum i Konstantin. Najverojatno e deka e razgledano se ona {to bra}ata dotoga{ go postignale i deka mu bil prezentiran sobraniot materijal. Zadovolen, Ra~inski predlo`il Konstantin da zamine vo Rusija i toa so dvojna cel: da go ponese folklorniot materijal zaradi izdavawe vo poseben zbornik i da se zapi{e kako redoven student na Moskovskiot univerzitet. Iska`anata spremnost na Ra~inski da se pe~ati zbornikot, pretstavuva najnepobiten dokaz deka materijalot, u{te pred Dimitrija da zamine za Avstrija i Srbija, bil vo najgolemiot svoj del ve}e sobran.
Po vra}aweto od obikolkata na slovenskite zemji, Dimitrija e proniknat od vistinski slobodarski idei. Sega po~nuva presudnata bitka vo prerodbata. Konstantin, }tom brat mu se vratil, zaminuva za Moskva, dodeka Dimitrija i Naum razvivaat }iroka i organizirana aktivnost za zasiluvawe na prerodbenskiot proces vo Makedonija.
Na ovoj plan, najgolem uspeh bil postignat vo Kuku{, kade {to Dimitrija doa|a za u~itel od Prilep, zaedno so Nauma i Rajka @inzifov. Dimitrija stanal rakovoditel na glavnoto, a Naum na zaemnoto u~ili{te, makar {to nekoi od biografite soop{tuvaat deka so zaemnoto rakovodel Rajko @inzifov. Toj toga{ bil na sedumnaesetgodi{na vozrast i zad sebe imal samo ednogodi{na u~itelska praksa, pa e razbirlivo {to Naum ja prezel ovaa funkcija.
Zasilenata prerodbenska borba vo Kuku{ brgu dostignala takov intenzitet, {to - sakale ili ne sakale - carigradskiot patrijarh i negovite mitropoliti preminuvaat vo napad, prezemaj}i najrigorozni merki, da ja zadu{at prerodbata na ~ie ~elo se nao|ale daskalot Dimitrija Miladin i kuku{kiot prvenec Nako Stani{ev. Ottuka, site obidi na ovie dvajca da ja prisilat Patrijar{ijata na popu{tawe i da prifati doma{ni vladici i voveduvawe na maj~iniot jazik vo u~ili{tata, najkategori~ki bile odbivani. Toa u{te pove}e ja zaostrilo polo`bata. Izlezot se baral na druga strana: vo sojuzot so katoli~kata crkva, vo unijatstvoto. Nako Stani{ev se stava na ~elo na unijatskoto dvi`ewe vo Kuku{, a negov glaven pridru`nik i sotrudnik e Dimitrija Miladin.
Kriti~nite nastani vo Kuku{ gi zastra{uvaat ve}e i Rusite. Kon krajot na 1858 godina, tie gi ispra}aat najistaknatite ~lenovi na Slavjanskiot blagotvoritelen komitet vo Moskva: Aleksandar Ra~inski i Egor Ju`akov. No nivnata misija ni{to ne pridonesla za da se podobrat odnosite so Carigradskata patrijar{ija, ~ii stavovi, inaku, gi poddr`uvale. Toa go razo~aralo Dimitrija. Zatoa vedna{ po zaminuvaweto na Ra~inski i Ju`akov, toj dava predlog unijatskoto dvi`ewe vo Makedonija da se kanonizira i da se bara papska soglasnost za osnovawe samostojna Makedonska arhiepiskopija, davaj}i mu so toa polna i otvorena poddr{ka na Stani{ev.
So ovie "ekstremni" stavovi na Dimitrija ne se slagal brat mu Naum Miladin. Izlezot toj go gledal vo eventualnoto popu{tawe na Patrijar{ijata, koristej}i ja pritoa pomo{ta na Visokata porta. Vakvata doslednost na Nauma protiv unijatstvoto bila posledica od negovoto {koluvawe vo kriloto na edna isto~nopravoslavna crkva. Toa stanalo povod za ra|aweto na najfatalniot razdor me|u dvajcata bra}a.
No, najmnogu {to gi zaostrilo nivnite odnosi, bilo nastojuvaweto na Dimitrija, Naum da stane unijatski sve{tenik vo Kuku{. Po ostvareniot uspeh vo u~ili{teto, vo koe kako nastaven e voveden maj~iniot makedonski jazik, Dimitrija i Nako Stani{ev bile re{eni i vo crkvata da vovedat makedonska bogoslu`ba. Najpogodna li~nost za toa bil Naum Miladin. No toj ostanal cvrsto privrzan kon Patrijar{ijata, vo ~ie krilo edinstveno mo`el da go zamisli zadovoluvaweto na potrebata za makedonska bogoslu`ba, pa kategori~ki go odbil predlogot. Sepak, na 1 mart 1858 godina, Dimitrija i Nako Stani{ev za prvpat uspeale vo kuku{kata crkva da odr`at sve~ena bogoslu`ba na makedonski jazik. Biografite tvrdat deka za ovaa cel bil anga`iran eden svetogorski kalu|er, slu~aen naminuva~, so {to se saka da se doka`e deka liturgijata ja odr`al pripadnik na isto~nopravoslavnata crkva. Me|utoa, za ovoj kuku{ki slu~aj vistinata e sodr`ana vo soop{tenieto na isleduva~ot Ivan Ivani}, vo vtoriot del od negovata kniga "Makedonija i Makedonci" od 1908 godina, vo koja{to na strana 184 se veli:
"Toa }e be{e ubavo, ako slu`bava ne ja otslu`ea unijatski popovi".
Se ona {to stanuvalo vo Kuku{, Rusite budno go nabquduvale. Takva mo`nost imal najmnogu Aleksandar Ra~inski, koj ne slu~ajno vo toa vreme bil vice-konzul vo Varna. Pri prvata diplomatsko-misionerska poseta so Ju`akov vo Kuku{, toj ja zabele`il re{ava~kata uloga na Dimitrija Miladin vo unijatskoto dvi`ewe, zaradi {to i ne mo`el da mu prosti, makar {to Dimitrija tie denovi napravil se za da go uveri vo sprotivnoto. No, na ruskiot diplomat sega ni{to ne mu pre~elo da se javi vo nova uloga.
[tom pristignal vo Moskva, Ra~inski dal instrukcii da se izmeni stavot sprema Konstantin Miladin i planovite za izdavawe na zbornikot da se napu{tat. Ottoga{, Konstantin ve}e popusto }e se nadeva deka tokmu Aleksandar Ra~inski, koj go dovel vo Rusija, koj go dr`el na gosti {est meseci na svojot imot i mu pomagal vo sreduvaweto na materijalot, }e bide onoj {to }e mu otvori naj{iroki mo`nosti i }e ja prezeme celata gri`a, kako {to vo Struga im vetuval.
Otkoga go sogledal ovoj nenadeen presvrt kaj ruskiot diplomat i krajno ramnodu{niot odnos kon sudbinata na zbornikot, Konstantin najverojatno go informiral brata si Dimitrija vo Kuku{. Tuka mo`e da se bara pri~inata za nenadejnoto zaminuvawe na Dimitrija i Nauma od Kuku{ za Struga kon krajot na mesec juni 1859 godina. Tie go napu{taat Kuku{ vo najre{itelniot moment za definitivnata pobeda na unijata, a so cel vo dvanaesettiot ~as da napravat ~ekor {to }e gi ubedi Rusite vo re{enosta na Dimitrija da raskine so Kuku{. No, seto toa }e bide bezrezultatno. Konstantin od Moskva }e prodol`i da ispra}a se polo{i i pocrni vesti za negoviot nesnosliv `ivot tamu.
Novata situacija go prisili Dimitrija izlezot da go bara po drugi pati{ta. Negoviot pogled sega se svrtuva kon edna druga slovenska zemja, kon Hrvatska, kade `iveel najgolemiot pobornik za zdru`uvawe na Ju`nite Sloveni - |akova~kiot biskup Josip Juraj [trosmaer. Otkako po tajni kanali }e bide se prigotveno za prifa}awe na edna vakva akcija, najverojatno po sovet na svojot brat Dimitrija, Konstantin Miladin, dodeka u{te prestojuval vo Moskva, }e upati svoja pismena molba do golemiot hrvatski mecena, Josip [trosmaer.
Od poznatata prepiska pome|u prijatelot na Konstantina Miladin Vasil ^olakov, i Frawo Ra~ki, jasno se gleda deka rakopisot na Zbornikot, daden na uvid na [trosmaer, sodr`el samo makedonski narodni pesni (bez niedna bugarska). Nekoi od niv bile notirani od Nauma Miladin, {to go potvrduva i samiot Konstantin Miladin vo predgovorot na Zbornikot.
Otkako go pregledal prezentiraniot materijal, Juraj [trosmaer go uslovil pe~ateweto so slednite tri barawa: prvo, od zbornikot da se otfrli celiot del {to gi sodr`i notiranite narodni pesni od Naum Miladin (najverojatno zatoa {to ne go zaboravil negovoto antiunijatsko dr`ewe) pod izgovor deka tie mo`at da se izdadat vo oddelna, pomala kniga; vtoro, na mestoto od reduciranite, da se vnesat sto bugarski pesni, upatuvaj}i go Konstantina tie da mu gi otkupi na Vasil ^olakov, poznat privrzanik na unijata; treto, da se izvr{i transkripcija na gr~kiot rakopis so slovenska, kirilska azbuka.
Konstantin Miladin nemal izbor. Pou~en od iskustvoto so Ra~inski, predlogot na [trosmaer go prifa}a vo celost, dobivaj}i sekako prethodna soglasnost od Dimitrija i Nauma. Na ovoj na~in, Zbornikot e li{en od celo edno poglavje, od onoj najzna~aen del {to gi sodr`el prekrasnite makedonski narodni melodii, {to gi melografiral Naum Miladin.
Nasproti vakvoto odnesuvawe kon antiunijatot na Nauma, [trosmaer }e odgleduva simpatii sprema Konstantina, za da go re~e i slednovo:
"Miladinov, bez sekakvo somnevawe, i pripa|a na katoli~kata partija. Jas napolno go poznavam toj ~ovek i negovata orientacija. Sum zboruval so nego po toa pra{awe mo{ne ~esto".
Za da ne ostane nikakvo somnevawe, [trosmaer natamu dodava:
"Narodnite pesni na Bugarite, nape~ateni so moi sredstva i mene posveteni, nemaat druga cel osven visokata cel da i slu`at na katoli~kata partija".
Ona {to se slu~uvalo me|u [trosmaer i Konstantin Miladin, mo`ebi }e ostane{e ve~na tajna, ako Naum Miladin, nezadovolen od biografijata na Kuzman [apkarev za stru{kite bra}a, ne dade{e svoja verzija za `ivotot i deloto na Miladinovci, vklu~uvaj}i se tuka i sebesi. Toa toj go napravil, bidej}i biografijata na [apkarev sodr`ela mnogu neto~nosti i proizvolni tvrdewa, {to bile diktirani od vremeto i od politi~kite momenti.
Naum Miladin biografijata ja pi{uval nekolku godini. Tokmu koga trebalo da ja objavi, vo 1897 godina toj umira vo Sofija. Po negovata smrt, bliskite na Nauma rakopisot go predale za objavuvawe na poznatiot bugarski profesor d-r Ivan D. [i{manov, podocne`en minister za prosveta na Bugarija. Vsu{nost, toa bil fatalen poteg. [i{manov, namesto da ja ispolni `elbata na pokojnikot, ednostavno go zloupotrebuva i go falsikuva tekstot: go objavuva kako svoj li~en trud pod naslov: "Zna~enie i zaslugi na bratja Miladinovi", za oddelno da ostavi eden konfuzen surogat od Naumovata biografija, {to }e minuva kako navodno negov original, krajno iskrivokol~en.
Vistinata za melografot Naum Miladin, iako vo zaviena forma, }e ja soop{ti edinstveno negoviot brat Konstantin, koj, aludiraj}i tokmu na nego, vo svojot predgovor na Zbornikot veli:
"Ogromnosta od knigata ne dozvoli da se pe~atat B. bukvi i pesnite so noti".
Toa bilo dostatno, bidej}i sekoj znael deka ovaa re~enica se odnesuva na Nauma, toga{ edinstveniot muzikolog. Celta na Konstantina bila, so premol~uvaweto na vistinata za sudbinata na notiranite pesni, da ja isklu~i mo`nosta od eventualni neprijatnosti za [trosmaera.
Sepak, vekot {to stoi zad nas od onie denovi, koga vo prostoriite na katedralnata biblioteka na [trosmaer se izgotvila novata redakcija na najzna~ajnoto makedonsko delo od prerodbenskiot period, ne be{e kadaren iscelo da gi uni{ti tragite na vistinata, koja }e go rehabilitira tretiot brat na Miladinovci, prviot melograf na makedonskata narodna pesna, Naum Miladin.
Otkrivaweto na trudot na Naum Miladin od oblasta na muzikata i gramatikata, pretstavuva dokument od posebno zna~ewe za istorijata, so ogled na toa {to ovoj originalen dokument frla svetlina vrz se ona {to dosega bilo zagatka, {to se mistificiralo i namerno se ostavalo nedoiska`ano.
Naum Miladin, ~ie ime ne stoi na Zbornikot, }e go zazeme mestoto {to mu pripa|a.