Vo po~etokot na 17-tiot vek se zasililo gr~koto vlijanie vo Struga i Stru{ko. Grcizmot navleguval toga{ od ju`nite dijacezi na Ohridskata arhiepiskopija. Dotoga{, gradot pokraj Crn Drim ja be{e zapazil makedonskata bogoslu`ba, a i natpisite na freskite i na ikonite bile na makedonski jazik, so kirilski bukvi. Stru{kite sve{tenici i kalu|eri prepi{uvale neumorno i so golema qubov rakopisni knigi napi{ani na crkoven staroslovenski jazik. Kako dokaz za toa, mo`e da se zeme i faktot deka vo Struga e najden makedonski prevod na slu`bata na Kliment Ohridski, vo prepis od srpskata redakcija od 15-ti vek. So`iveana so makedonskata (narodna) tradicija vo crkvite i vo kelijnite u~ili{ta, priklu~eni kon hramovite, Struga projavila neobi~no `ilav otpor protiv grcizmot i se stremela so seta sila da go spre~i negovoto navleguvawe vo nejzinata sredina.

      No grcizmot voop{to ne otstapil. Od sosedniot Ohrid zapo~nuva da se {iri kon Struga, istovremeno so sli~noto {tetno vlijanie {to doa|alo od Albanija, isto taka zagrozena od novata politika na Patrijar{ijata vo Carigrad.

      Vo 17-tiot vek `ivnala katoli~kata propaganda vo Ohridsko i vo Stru{ko. Taa i porano dejstvuvala vo Makedonija, glavno od politi~ki pri~ini. Odvreme-navreme opa|ala i voop{to ne se ~uvstvuvala. Vo 1651 godina papata go imenuva za katoli~ki arhiepiskop (nadbiskup) Andrej Bogdani, no toj ne ni do{ol vo Makedonija, vo Ohrid, od strav da ne bide ubien od pravoslavnite hristijani. Vo 1655 godina na istata dol`nost bil nazna~en Fran~esko Stojmirovi~ (najverojatno Hrvat). Toj pristignal vo Struga, vo 1657 godina, preoble~en kako trgovec, bo`em da prisustvuva na pana|urot. Od Struga zaminal vo Ohrid za da se zapoznae so uslovite za rabota vo sedi{teto na svojata arhiepiskopija. Toj li~no se uveril deka vo Ohrid nemalo nitu eden katolik i za se mu soop{til na papata. Vrz osnova na toa izvestie, papata ja ukinal Ohridskata nadbiskupija i ja pot~inil na Skopskata dieceza, kade {to sekoga{ imalo pogolem broj katolici (dubrovni~ki trgovci, zapadnoevropski podanici, Albanci i Makedonci).

      Koga intrigite na Patrijar{ijata vo Carigrad dovele do ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767 godina, iako na nejzino ~elo sekoga{ stoele gr~ki vladici, gr~koto kulturno i versko vlijanie se zasiluva vo site oblasti na ukinatata arhiepiskopija. Taka stanalo i vo Struga. Prisustvoto na grcizmot ve}e silno se ~uvstvuvalo. Borbata trgnala vo druga nasoka - makedonstvoto i narodniot jazik otstapuvale, pritisnati od golem broj neprijateli od site strani. Patrijar{ijata uspeala da pridobie nekolku semejstva za svoite dolgoro~ni celi. Nastanal rascep me|u stru{kite povidni prvenci i doma}ini. Pove|eto od niv ja prifatile politikata na Carigrad, a samo nekolkumina prodol`ile `ilavo da gi branat poziciite na makedonstvoto.