Smrtta na Miladinovci u{te pove}e go pottiknala procesot na budewe i na narodnosno osoznavawe. Makedonskata bur`oazija vo Struga, Ohrid, Bitola i vo drugite gradovi, se oslobodila od ~eli~nite stegi na asimilatorskiot grcizam; se otka`ala od negovite la`ni ideali i falsifikuvani tvrdewa i go prifatila makedonstvoto kako edinstven pat za afirmacija na narodnosnata samobitnost. Onie koi u{te bile zako`ur~eni vo svoite zabludi, ostanale vo malcinstvo.

      Narodnosnoto osoznavawe nezadr`livo prodol`uva. Vo avgust 1864 godina, ruskiot konzul od Bitola Hitrovo gi posetuva gradovite Ohrid i Struga, a po vra}aweto vo sedi{teto na vilaetot, mu ispra}a izve{taj na N.P. Ignatev, direktor na Aziskoto oddelenie (kon koe{to be{e priklu~en i Balkanot pod turska vlast) na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na carska Rusija. Vo toj izve{taj, od 19 avgust 1864 godina, Hitrovo konstatira deka se vidlivi znacite na narodnosnoto osoznavawe na stru`ani, {to zna~i deka ne se frlilo popusto semeto od bra}ata Miladinovci, na koi ne im bilo sudeno da go vidat plodot i koi padnale kako prvi otkupuva~ki `rtvi "za narodnosta {to se prera|a{e `ivot". Konzulot zboruva i za fanatizmot na ohridskiot patrijar{iski mitropolit Meletie, za negovite kleveti, predavstva i za "zadu{uvaweto na makedonskiot element vo svojata eparhija, element {to sekoj den se pogromko i pogromko gi bara svoite prava".

      Spored ocenkata na Hitrovo, na ~elo na dvi`eweto ve}e stoele sposobni prodol`uva~i na deloto na bra}ata Miladinovci. Tie stru{ki sledbenici na otruenite prerodbenici vnimavale da ne se kompromitiraat pred turskata vlast, a ni pred vladikata. Zatoa deloto stanuvalo se pocvrsto. Hitrovo tvrdel: "Bez ogled na zabranata na mitropolitot, bogoslu`bata se vr{i na makedonski tajno od nego; u~itelite se iska`uvaat otvoreno kako otka`ani grkofili i tajno predavaat makedonska pismenost vo u~ili{tata". Ruskiot konzul so pravo smetal deka makedonskiot narod e mnogu nama~en, no "celo pokolenie deca umee da u~i makedonska pismenost tajno".

      Rusite ne prekratile da se interesiraat za semejstvoto na Miladinovci. Na 6 septemvri 1864 godina, Hitrovo pak ja posetil Struga:

      "Go posetiv semejstvoto na Dimitar Miladinov i mo`ev li~no da se uveram vo bednata polo`ba vo koja se najde negovata vdovica so pet maloletni deca".

      Ponatamu spomenuva deka nekolkupati ja pomognal Mitra D. Miladinova i dodava deka "bednite stru{ki hristijani ja pomagaat isto taka od svoja strana so svoite skudni sredstva". Vo drugo pismo, od 10 septemvri 1864 godina, isprateno do Petar Nikolaevi~, Hitrovo zabele`uva:

      "Vo sekoj slu~aj, Miladinovci padnaa kako edni od prvite `rtvi na od nas predizvikanoto razbuduvawe na ~uvstvoto na slovenska narodnost vo tuka{nite mesta".

      Vo istoto pismo dava to~na ocenka za golemite sposobnosti na dvanaesetgodi{nata Carevna, {to gi nasledila darbite od tatkoto i od strikoto.

      Vo periodot od 1850 pa re~isi do 1870 godina, vo Struga se voobli~uvaat tri grupi, {to vr{at soodvetno vlijanie vrz drugite stru`ani. Dve partii se u~ili{ni, a tretata grupa ostanuva neutralna vo tekot na nivnite me|usebni sudiri.

      Prvata u~ili{na partija (taraf) ja predvodi Mate Dudulov, prijatel na bra}ata Robevci, koj nasekade nastapuva otvoreno protiv ohridskiot vladika Dionisie. Go pomagaat Jovan Derebanov, \ore Haxov i Tane ^akarov.

      Zna~ajno posilna bila vtorata partija na Georgi St. ^akarov, prijatel na ohri|anecot Stefan Vladikov, koj go poddr`uval vladikata Dionisie. Verojatno Vladikov izdejstvuval (vo 1861 godina) ^akarov da bide pu{ten od zatvor, koga bil zatvoren zaedno so Dimitar Miladinov, vrz osnova na klevetite na vladikata Meletie. Na stranata na ^akarov se nao|ale stru{kite prvenci: Yoye Belev, Jovan (Ivan) Evrov, Iv. Kokov~ev i Stojan M. Matov.

      Vo neutralnata grupa se vbrojuvale: Naum Matov, Miladinovci (Naum, Nikola i Tase), Stojan Mu{mov, Ivan Pop Naumov, Todor Cicorokov i Apostol ^epunov. Tie voop{to ne se me{ale vo sudirot pome|u dvete stru{ki u~ili{ta, {to se borele, glavno, za toa koj }e nazna~uva u~iteli vo Struga. Miladinovci bile nastrana verojatno zaradi otsutnosta na Dimitar. Ovaa borba vo Struga zavr{ila so pobedata na onie koi bile gotovi da go sledat patot na Dimitar i Konstantin Miladinov.

      Godinata 1868 donela nova pobeda za prerodbata. Toga{ bila osnovana makedonska verska op{tina vo grad Ohrid. Vo taa op{tina Georgi ^akarov ja pretstavuval Struga, vsu{nost gi pretstavuval site osoznaeni stru`ani, {to bile ve}e vo mnozinstvo. Georgi ^akarov bil obrazovan ~ovek - izu~il kaj poznatiot grk Evgenidis - sekoga{ smel i poln so blagorodno dostoinstvo. U`ival golem avtoritet me|u sogra|anite: Makedonci i muslimani (Turci, Albanci i dr.). Turskite vlasti go izbrale za ~len na Administrativniot sovet na kazata. Vo negovata gostopriemna ku}a se sobirale i prerodbenicite i prvite revolucioneri vo Stru{ko. Mu bil blizon i veren prijatel na ostareniot Grigor Prli~ev.

      Istata 1869 godina vo London se pojavuva knigata na Henri E. Tozer, koj li~no ja be}e posetil Struga. Vo taa kniga ("Vo Gorna Turcija") avtorot iznesuva podatok deka do crkvata Sv. \or|ija vo Struga videl golemo u~ili{te, posetuvano od nad 200 u~enici, koi bile ubavo oble~eni i ~isti. Spomenation broj uka`uva deka prosvetnoto delo vo gradot kraj Crn Drim uspe{no se razvivalo.

      Kolku grcizmot izgubil teren vo Struga poka`uva i nastanot so ohridskiot vladika Meletie. Toj do{ol vo gradot na 6 maj 1870 godina za da go prevzeme gladniot hram Sv. \or|ija, no stru{kite prvenci, zaedno so narodot, go bojkotirale i go prisilile da ja napu{ti Struga, za nikoga{ pove}e da ne se vrati.

      Vo 1874 godina verskata op{tina vo Struga materijalno ve}e bila vo sostojba da pristapi kon vnatre{noto ukrasuvawe na hramot "Sveti velikoma~enik \or|ija" so yidni freski. Makedonskite umetnici bra}ata Hristo, Isak i Kozma "Makariovi - Gali~anci" ja zografisale crkvata so sredstvata na "op{tinata stru{ko-{kodranska, vo vremja pervago ~estnej{ago i rodoqubivago mitropolita ego Ohridskago G. G-na Natanaila", pri "nastojatelstvo na Stefan A. ^akarovi~" (ova "i~" e najverojatno rusko vlijanie; so "i~" nekoe vreme se potpi{uval i Dimitar Miladinov).

      Vo u~ebnata 1875/76 godina, redovite na makedonskite borci za crkovni prava vo Struga bile zajaknati so doa|aweto na noviot u~itel DImitar Uzunov (1842, Ohrid - 9 Oktomvri 1887, Kumanovo). Uzunov bil sposoben `ovek i golem rodoxubec. Toj vedna{ se vklu~il vo redicite na naprednite stru`ani. Po nekoe vreme se o`enil so sedumnaesetgodi{nata Anastasija, }erka na Georgi ^akarov. Dimitar i Anastasija se roditeli na idniot legendaren organizator i revolucioner vo Ohridsko i Stru{ko Hristo Uzunov. Istata godina, Georgi ^akarov bil izbran za pratenik vo Osmanliskiot parlament na Midhad pa{a.

      Koga se zboruva za razvitokot na prosvetata vo Struga, ne mo`e a da ne se spomene i eden istoriski detax. Vo u~ebnata 1878/79 i 1879/80 godina, vo Struga u~itelstvuval Cvetko - Daskal Cvetko - srbin od [umadija, student po hemija vo Velikata {kola vo Belgrad. Toj izbegal ottamu, po atentatot na srpskiot knez Mihailo Obrenovi}, kako zame{an sou~esnik. Cvetko se naselil vo stru{koto selo Nerezi. Koga stanal u~itel vo Struga, zaradi negovite golemi sposobnosti, go pla}ale 4-5.000 gro{evi godi{no, a predaval na makedonski jazik (stru{ki govor). Ovoj u~itel bil mo{ne cenet i sakan vo Struga, zaradi svojot bratski odnos kon Makedoncite. Zaginal tragi~no na pat za Bitola. Go ubile drumski razbojnici, zaedno so kiraxijata Izet aga od Struga, za kogo smetale deka nosi mnogu pari za Bitola.

      Od 1870 godina se zasiluva odeweto na pe~albari od Struga i Stru{ko vo drugi evropski zemji. Stru`ani i ohri|ani najmasovno odele vo Dobruxa. Tie odr`uvale redovni vrski so doma{nite, preku saixii. Pova`no e deka tie pe~albari sekoga{ bile gotovi da ja pomognat borbata protiv turskite porobuva~i. Toa se gleda od eden dokument od 1879, koga Natanail, vo svojstvo na eden od rakovoditelite na Kresnenskoto vostanie, pobaral pomo{ od makedonskite pe~albari vo romanskiot grad Turn Severin. Makedoncite mu odgovorile na 26/7 januari 1879 godina:

      "Do sepreosve{teniot mitropolit Natanail i do site Makedonci {to se nao|aat na bojno pole; Va{iot doverliv izbran ~ovek od slavniot Komitet G-n Ilija Krstev, inaku @upan, rodum od Struga, koj gi prenese va{ite rakopisni pisma za Turn Severin i za site Makedonci, {to gi pottiknuvate za na{ata narodna sloboda... Treba da se digneme site Makedonci, protiv neprijateli i da ja proleeme krvta za osloboduvaweto za da vidi Evropa deka sme narod dostoen za primawe sloboda".

      Zaedno so pismoto, pe~albarskoto zdru`enie od Turn Severin ispra}a pomo{ od 2100 frankovi, sobrani od 80 Makedonci od Ohrid, Struga, Ki~evo i od nivnite sela. Stru`ani ne ja zaboravaat tatkovinata ni toga{ koga bea najdaleku od nea.

      Prosvetata i natamu se razviva, no postojano vo poinakvi uslovi. Vo 1890 godina vo Struga rabotele dve u~ili{ta so makedonska nastava: Ma{ko {estoklasno u~ili{te (4+2 oddelenija) i @ensko osnovno (samo ~etiri oddelenija). Vo u~ebnata 1888/89 godina vo vi{ite oddelenija u~ele 32 u~enici i 3 u~eni~ki, a vo ni`ite oddelenija - 130 u~enici i 67 u~eni~ki, ili vkupno 234 u~enici. Vo idnata u~ebna godina brojot donekade se namaluva. Toga{ vo vi{ite oddelenija ostanale 18 u~enici (u~eni~ki nemalo), dodeka brojot vo ni`ite oddelenija iznesuval 119 u~enici i 64 u~eni~ki, ili vkupno 201 u~enik.

      Po Srpsko-bugarskata vojna vo 1885 godina, srpskata bur`oazija gi zasiluva svoite denacionalizatorski propagandni dejnosti vo Makedonija, po primerot na bugarskata, {to dejstvuva{e glavno preku Egzarhijata i preku gustata u~ili{a mre`a na teritorijata na Turskoto carstvo. Srpskata propaganda uspeva da zavrbuva za svoite celi nekolkumina: dvajca odrodenici od gradot Struga i oddelni semejstva vo selata Borovec, Labuni{ta i Podgorci. Sepak taa ostanuva nemo}na vo Stru{ko.

      Kon krajot na 19-tiot vek (okolu 1890 godina), spored diplomatskite dokumenti ~uvani vo Vienskiot arhiv, Struga ne se nao|ala, vo verski odnos, pod vlasta na Ohrid. Avstriskite dokumenti tvrdat deka kon Ohridsko-prespanskata eparhija pripa|ala i Ohridskata okolija "so isklu~ok na Struga i 21 selo od Stru{ko, {to pi pripa|aat na Dra~ko-elbasanskata eparhija". Bez ogled na taa kuriozna polo`ba, verskiot `ivot vo Struga bil rakovoden od mesnata verska op{tina, {to ne gi po~ituvala mnogu povelbite na vi{ite verski krugovi, osobeno ako tie bile sprotivni na interesite na makedonskiot narod. Zaradi toa, verskata op{tina na Makedoncite vo Struga igrala va`na uloga vo vremeto na ednostojnite borbi za afirmacija na nacionalnata samobitnost.