Po obnovata na Vizantiskoto carstvo vo 1261 godina, Vizantijcite upravuvale okolu 20 godin vo cela Makedonija, bez da bidat voznemiruvani vo toa od nekoja strana. No, vo tekot na istiot vek, zapo~nuva {ireweto i zacvrstuvaweto na srpskata vlast kon jug, na teritorijata na Makedonija. Srpskiot kral Milutin bil prv {to zazel makedonski oblasti. Du{an Silni (1331-1355) ja vklu~il Struga vo granicite na svoeto golemo carstvo, so prestolnina vo Skopje. Toj go imenuval za upravitel na Ohrid i Struga sevastokratorot Branko Mladenovi} (tatko na Vuk Brankovi}). No, poverojatno e deka prakti~no vlasta ja dr`el negoviot sin Grgur Brankovi}.

      Vo toa vreme Struga e i natamu poznat stopanski centar, osobeno so razvieniot ribolov. Vo edna povelba na carot Du{an, gradot Struga se spomenuva kako ribarsko lovi{te podareno na hramot "Sveta Bogorodica Perivlepta" vo Ohrid. Od istiot dokument se gleda deka toga{nata Struga se delela na dve gradski celini: Vraninska Struga i mala Struga, najverojatno nare~eni taka spored re~nite rakavi na Crn Drim, pri dajlanot.

      Car Du{an im ovozmo`il na pro~uenite dubrovni~ki trgovci da mo`at da se dvi`at niz negovata dr`ava. Taa polo`ba pridonesla da se razvie trgovijata vo pozna~ajnite makedonski gradovi. Karavanite na dubrovni~kite trgovci, natovareni so skapocena i raznovidna stoka od zapadnite evropski zemji, se zadr`uvale glavno vo Skopje, toga{na stolnina na srpskata dr`ava, a eden pomal del od trgovcite go prodol`uvale svojot pat i kon ju`niot del na Makedonija. Tie ~esto gi posetuvale i Prilep, Bitola i Ohrid. Dubrovni~kite trgovc, koi{to }e stignele do Ohrid, naminuvale i vo Struga za da go prodadat ona {to go nosele, no i za da kupat stru{ki sto~arski i zemjodelski proizvodi.