Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija vo Struga i Stru{ko razvila mnogu pogolema i posestrana dejnost po pristigaweto na Hristo Uzunov i Nikola Rusinski, vo Ohridsko i Stru{ko. Dvajcata sposobni revolucioneri, centralisti, imale sosem jasni koncepcii za toa kako treba da se odviva natamo{noto osposobuvawe na makedonskiot narod za vooru`ena borba protiv mnoguvekovniot porobuva~. Tie vovele taktika poraznovidna od taa {to dotoga{ se upotrebuvala i nalo`ile revolucionernite ~eti da se dvi`at samo no}e, uni{tuvaj}i gi tragite zad sebe. Osven toa, so stroga naredba ~etite bile zadol`eni: voenata obuka da ja sproveduvaat vo nedostapni planinski mesnosti; da odbegnuvaat borbi {to bi im gi nametnale turskite askeri, so cel da se zapazi `ivata sila na VMRO za re{ava~kata bitka. Pri toplo vreme ~etite no}evale nadvor od naselbi, a ako se smestele vo nekoe selo, toga{ selanite bile dol`ni da postavat stra`i.

      I gradskite i selskite komiteti primale novi ~lenovi vo borbenite redovi na Revolucionernata organizacija. Celata okolija bila pokriena so mre`a na VMRO. Seko selo, duri i najmaloto, imalo svoj selski komitet, {to go sostavuvale: na~alnik, sekretar, blagajnik, selski vojvoda i 2-3 ~lena. Selskite komiteti, pokraj toa, raspolagale so svoi kuriri i stra`ari (~uvari) za obezbeduvawe na naselbata od nepredvidena opasnost. Onie koi{to ne se nao|ale vo ~eta, a imale oru`je, bile vklu~eni vo narodnata milicija, {to vleguvala vo dejnost samo pri potreba.

      Makedonskite selani ne odele pove}e po turskite sudovi. Komitetite i vojvodite ja prezele sudskata funkcija. Komitetite na VMRO, isto taka, go zabrzale vooru`uvaweto; naredile {tedewe pri svadbi i pri drugi sli~ni obi~ai; zabranile devojkite i `enite da nosat skapocen nakit; nalo`ile zgolemuvawe na zemjodelskoto i na sto~arskoto proizvodstvo za proizvoditelite da mo`at da dojdat i do pari i do rezervni koli~estva na prehranbeni produkti, neophodni za gerilsko vojuvawe.

      Komitetite na VMRO vo Stru{ko i vo Ohridsko vlegle vo borba protiv site vidovi sueverija (ma|ii, baewa, jasnovidosti, i sl.). Organizacijata, so pomo{ na u~itelite i na drugi poprosveteni lu|e, gi prisilila Makedoncite postepeno da sviknuvaat i so pohigienski na~in na `iveewe, a i da baraat lekarska pomo{ pri bolest, namesto da odat kaj nadrilekari, {to se zbogatuvale za smetka na neprosvetenite. VMRO ja zabranila nivnata dejnost i gi progonuvala.

      VMRO vo Stru{ko razviva niza moralni odliki me|u svoeto ~lenstvo, a preku nego srede celiot narod vo oblasta. Od eti~kite vrednosti {to VMRO gi vsaduvala i gi odgleduvala, vrvno mesto zazemala borbata protiv omrazata kon site Turci voop{to i pazeweto najstrog seksualen moral vo ~etite i po selata. Za prekr{itelite na poslednoto bila predvidena smrtna kazna. Toga{ bile dadeni i napatstvija kako da im se parira na predavnicite i na eksploatatorite na trudbenicite.

      Pozitivnite rezultati bile vidlivi vo sekojdnevniot `ivot. ^etite gi is~istile razbojnicite. Naselenieto zdivnalo od nivniot teror. Iako VMRO vodela borba i protiv surovata feudalna eksploatacija na makedonskite selani, Stru{kiot komitet sproveduval i edna poinakva praktika vo odnos na ~iflicite vo Stru{ko: revolucionernite ~eti gi {titele ~ifligarite od samovolijata na nivnite gospodari, no isto taka i ~ifliksajbiite od razbojni~kite ograbuvawa. Zaradi toa ~ifliksajbiite - Albanci i Turci - besplatno gi snabduvale ~etite so hrana.