Du{anoviot naslednik kralot Uro{ ne bil kadaren da go spasi carstvoto od cepkawe i slabeewe. Oddelni srpski feudalci se stremele da stanat {to e mo`no posamostojni i da ne zavisat od centralnata vlast. Toga{ se zasilil ambiciozniot kral Volka{in (1365-1371). Toj uspeal da ja zajakne svojata vlast vo Prilepsko, Bitolsko, Ohridsko i Stru{ko. Po negovoto zaginuvawe vo bitkata kaj rekata Marica, vo 1371 godina, taa teritorija ja nasledil legendarniot junak od narodnata poezija na site ju`noslovenski narodi Krale Marko (1371-1395). Iako turski vazal, Krale Marko se gri`el da gi za{titi Makedoncite od se po~estite turski grabe`i vo ovoj del na Makedonija.

      Struga ne ostanala dolgo pod neposrednata vlast na Krale Marko, zo{to golemiot `upan Andrea Gropa se zacvrstil vo Ohridsko i vo Stru{ko kako samostoen gospodar. No i Gropa ne mo`el da napravi ne{to pozna~itelno za za{tita na naselenieto vo svojata upravuva~ka oblast.

      @ivotot stanal nesnosliv. Zavladealo ~uvstvo na op{ta nesigurnost i strav, u{te pred vospostavuvaweto na turskata vlast vo celata oblast. A vo toa vreme Turcite zapo~nale trajno da gi osvojuvaat i pokoruvaat makedonskite gradovi. Pro~ueniot vojskovoda~ Timur Ta{ beg, organiziral pohod od Samokov preku Ov~e Pole kon Jugozapadna Makedonija. Negovite vojski gi zazele gradovite [tip, Veles, Prilep i Bitola. Vo hronikata na turskiot avtor A{ik pa{a Zade "Tevarih-i-al-Osman" za turskoto navleguvawe vo spomenatiot pravec pi{uva:

      "Potoa se zadadoa kon albanskiot vilaet. So mo{ne golema vojska stignaa vo Bitola. Toj kraj be{e dare`liv. Narodot se pokori".

      Izvadokov se odnesuva na voenite operacii na edinicite na Kara Timur Ta{ beg, koj{to stanal beglerbeg po smrtta na turskiot vojskovoda~-osvojuva~ [ahin Lala. Spored nekoi stari turski izvori, prv administrativen upravuva~ vo Ohridsko i vo Stru{ko stanal ^ind pa{a (poguben po naredba na sultanot Mehmed Osvojuva~ zaradi zloupotreba na dol`nosta). Po stabilizacijata na turskata vlast vo Makedonija, bila izvr{ena upravno-teritorijalna podelba na celata zemja. Vo 1582 godina vo Ohridskiot sanxak vleguvale slednite nahii (pomali upravni edinici): Ohrid (so Struga), Prespa i Debarca (od Ohridskata kaza) i Gorni Debar, @upa i Reka (od Debarskata kaza).