Dramskiot amaterizam i folklorot tradicionalno gi privlekuvaat mladite i vozrasnite lu|e od ova podra~je. Dramskoto dru{tvo vo Struga raboti u{te od 1917 godina, vo sostav na klubot "Crn Drim". I pokraj pre~kite od toga{nata vlast, ~lenovite na Dru{tvoto, vedna{ po formiraweto, nastapija so "Car ]iro" i "Bo`ikno prase". Vo 1925 godina, zaradi zabrana od vlasta, toa ne uspea da ja prika`e dramata "Krvava makedonska svadba" od Vojdan ^ernodrinski. Za iniciraweto na ovaa amaterska dejnost vo Struga, pokraj drugite, posebna zasluga imal u~itelot Bo`e [ajnov.

      Isto taka, vo Struga vo 1930 godina raboti dramska amaterska dru`ina na pomladata generacija, {to ja organizira Petar ^akar. Ovaa dru`ina, rakovodena od qubitelot na dramskata umetnost Dimitri Miladin, u{te so svojata pojava bele`i vidni uspesi.

      Letoto 1939 godina, pri ~itali{teto "Sveti Vasilie" vo selo Vev~ani, se osnova dramska amaterska grupa od 14 ~lenovi. Pod mo{ne te{ki uslovi, izlo`ena na zakani od `andarmite, grupata sepak uspeva da ja prigotvi dramata "Pe~albari" od Anton Panov i da ja prika`e pred vev~anskoto naselenie. Vo januari idnata godina, grupata se obide pretstavata da ja izvede i vo selo Labuni{ta, no vo toa e onevozmo`ena od policiskite vlasti. Vo fevruari 1940 godina vo prepolnetata sala na hotel "Turist" vo Struga, grupata so golem uspeh gi prika`a "Pe~albari".

      I vo periodot na Narodnoosloboditelnata borba ovaa dejnost ne prekina, no sega prisposobena na revolucionernite vremiwa i na ilegalnite uslovi za rabotewe. Vo 1944 godina vo Struga se formira kulturnoto-umetni~ko dru{tvo "Niko Nestor". Prvata izvedba na negovata dramska sekcija bea "Pe~albari" od Anton Panov

      I pokraj materijalnite i drugi te{kotii, dramskiot amaterizam, vo godinite po osloboduvaweto, sozdade dobra osnova za dejstvuvawe i vo selata na teritorijata na Stru{ko. Taka na primer, vo 1949 godina na ova podra~je bea osnovani 21 amaterski kulturno-prosvetni dru{tva, dramski grupi i sekcii, so 524 ~lenovi.

      Dramskiot amaterizam vo Struga i Stru{ko, ima postignato vidni rezultati i pri nastapi na festivali, smotri i gostuvawa. Taka, na Prviot republi~ki festival na dramski grupi, odr`an vo 1959 godina vo Bitola, dramskata amaterska grupa od Vev~ani, vo konkurencija na selskite dramski grupi, ja osvoi prvata nagrada so dramata "Parite se otepuva~ka" od Risto Krle. Na festivalot vo Prilep, kulturno-umetni~koto dru{tvo "Niko Nestor" uspe{no go prika`a dramskoto delo "Te{ki ^asovi" i osvoi edna od nagradite. A na Republi~kiot dramski festival vo [tip, vo 1963 godina, dramskata amaterska sekcija pri organizacijata Narodna prosveta vo Vev~ani ja osvoi prvata nagrada i peharot na Republi~kiot odbor na organizacijata Narodna prosveta, so dramata "Inspektorot dojde", a dramskata sekcija od selo Radoli{ta osvoi edna od tretite nagradi so piesata "ne mo`e da se zaboravi".

Scena od piesata "Inspektorot dojde", vo izvedba na dramskata sekcija vo selo Vev~ani po osloboduvaweto

      Pokraj toa, dramskite sekcii na dru{tvata vo Stru{ko imaat postignato vidni uspesi na brojni natprevari i smotri po povod Denot na mladosta, dr`avnite praznici i na pove}e gostuvawa vo niza gradovi na Makedonija. Po osloboduvaweto, amaterskite horovi, pea~kite, igraornite i drugite sekcii se zdobija so {iroka afirmacija. Poznati se uspesite na amaterskiot hor od Draslajca, igraornata grupa od selo Misle{evo i muzi~kata sekcija od Struga, koi nastapuvaa na pove}e folklorni i drugi republi~ki festivali. Taka na primer, folklornata sekcija od selo Radoli{ta na Republi~kiot festival vo Tetovo, vo 1947 godina, ja osvoi prvata nagrada.

      Prvoto kino vo Struga otpo~na so rabota na 7 dekemvri 1946 godina so prika`uvaweto na sovetskiot film "Cirkus". Prviot kinoaparater be{e Ustijan [ekutkoski. Ra|aweto na ovaa ustanova be{e prosledeno so site onie te{kotii {to prirodno se ispre~uvaat koga se zapo~nuva edna nova, nepoznata aktivnost. Vo 1947 godina kinoto odr`alo 146 pretstavi {to gi posetile 24.503 gra|ani. Vo kinoto doa|al golem broj posetiteli i od selata: Misle{evo, Vrani{ta, Vev~ani, Vi{ni, Radoli{ta i drugi. Od godina vo godina ovaa dejnost se pove}e se razviva. Vo 1964 godina se prika`ani 152 filmovi pred 127.401 gleda~i.

      Vo kulturno-zabavniot `ivot na selo, zna~ajno mesto zazema kinoto "Zadrugar" vo Vev~ani. Toa otpo~na so rabota na 25 juni 1950 godina so prika`uvaweto na doma{niot film "Slavica". Kinoto "Zadrugar" bilo mo{ne privle~no i za naselenieto od sosednite sela: Oktisi, Podgorci, Labuni{ta i Borovec.