Poznat e faktot deka novata makedonska pismenost i literatura {to se sozdavaa na naroden jazik vo 19-tiot vek najsilno se po~uvstvuvaa vo Ohridsko. Toa ne e ~udno koga se znae deka vo maloto grat~e na Ohridskoto Ezero, vo Struga, se rodija i rabotea poznatite na{i prerodbenici - bra}ata Miladinovci. Vo prekrasnoto nivno delo Zbornikot na narodni pesni okolu 320 narodni pesni se, verojatno, od ovoj kraj. Ako se dodadat kon ova u{te poslovicite od Struga od Filip Kavaev, Kodikata na crkvata Sv. \or|ija vo Struga, tekstovite od Struga i Stru{ko pi{uvani so gr~ko pismo (Molitvenikot od 1841, Stru{kiot re~nik od 1839 godina, Kalendarot i verskite tekstovi na Ivan Evrov i sestra mu Hrisa Evrova, Evangelskite tekstovi od selo Lo`ani), site tie zboruvaat za `ivata pismena dejnost na narodot od ovoj kraj i ni davaat soliden jazi~en materijal za izu~uvawe na govorot na Struga i Stru{ko pred pove}e od eden vek.

      Kako {to e poznato, ova prekrasno grat~e i vo ponovo vreme poka`a deka e naslednik na edna bogata pismena tradicija so bitovite piesi na Risto Krle i Dimitri Ko~oski.

      Govorite vo Stru{ko pretstavuvaat mnogu interesen dijalekten jazol. Vo niv se sre}avaat i isprepletuvaat crti na ohridskite, na debarskite, na ki~evskite govori i na nekoi makedonski govori {to se nao|ale zad selata Rado`da, Vev~ani i Mali Vlaj, na dene{nata teritorija na Albanija, za koi nemame pismeni jazi~ni materijali. I taka, sprema dijalektolo{kite ispituvawa {to sme gi vr{ele od 1949 godina navamu, mo`at da se izdelat vo Stru{ko ovie tri dijalektni grupi, glavno spored promenata na stariot vokal Ж (golemata nosovka):

1) Govorot na gradot Struga i selata Vrani{ta, Ta{ Maruni{ta, Oktisi, Labuni{ta, Boroec, Globo~ica, Lo`ani, Zba`di, Br~evo. Poslednive dve sela po nekoi crti im se pribli`uvaat na debarskite govori.

2) Govorite na selata Rado`da, Vev~ani i Mali Vlaj;

3) Govorite vo polskite sela Draslajca, Misle{evo, Moroi{ta, Livada (sega naselena, glavno, so Albanci);

      Govorot na seloto Jablanica pretstavuva preoden govor kon debarskite govori.

      Vo prvata grupa govori golemata nosovka vo op{tiot del na zborot, ili kako {to se veli obi~no vo korenot, preminuva vo eden temen vokal pozatvoren od na{eto obi~no a, koj }e go predavame so znakot ă. Zna~i, staroto зжбъ, мжжъ, мжка, nжtъ, ржка, i drugi, vo niv se izgovara: зăn, мăш, мăка, năt, рăка. Vo vtorata grupa govori istiot star vokal skoro sekade, osven zad usnenite konsonanti (n, б м), preminal vo {iroko e, koe obi~no se predava so ä. I taka staroto джбъ se izgovara дän, ржка preminalo vo рäка, no мжжъ se izgovara kako {iroko o: мoш, мжка kako мoка, nжtъ kako not i sli~no. Zna~i, zad usnite konsonanti ж preminalo vo edno {iroko o, kakvo {to se slu{a vo nekoi debarski govori. Vo tretata grupa govori golemata nosovka dala a vo pozicijata za koja stanuva zbor. Spored toa imame: заn, маш, мака, nаt, рака i sl.

      Se razbira deka me|u ovie tri grupi govori ima mnogu sli~nosti vo fonetikata, akcentot i morfologijata, a osobeno vo sintaksata i leksikata, no ima i razliki.