Stru{ko vo podgotovkite za pretstojnite borbi za nacionalno osloboduvawe na makedonskiot narod


      Pred pojavata na VMRO, vo Stru{ko dejstvuval, so mala ~eta - odbor junaci, ajdutot Mi{o vojvoda, poznat kako neumoren borec protiv turskata tiranija i beskompromisen odmazdnik na nevinite `rtvi. Mi{o vojvoda, od seloto Vi{ni, pomagan i zasolnuvan od narodot, krstosuval niz Stru{ko i im postavuval zasedi na nasilnicite. Iako negovata ajdutska ~eta ne bila golema, nea ne uspeale da ja uni{tat ni turskata vlast, ni zdivenite ba{ibozu~ki poteri, sostaveni od najfanatizirani muslimani. Mi{o vojvoda dejstvuval kako i site drugi ajdutski voda~i pred nego, ta ostanal samostoen, klasi~en ajdut i po pojavata na Revolucionernata organizacija vo Stru{ko. VMRO nemala nikakvi pri~ini da go otstrani.

      Vo 1894 godina, brgu po sozdavaweto na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija vo Solun (1893), Dame Gruev, kako sekretar na prviot Centralen Komitet, zaedno so dvajca drugari, do{ol vo Struga so ~un od Ohrid, se povrzal so najpoznatite mesni rodoqupci i go osnoval prviot Stru{ki komitet na VMRO. Ottoga{, toj komitet spa|a me|u najaktivnite vo ovoj del na Makedonija.

      Koga bile osnovani revolucionerni reoni na teritorijata na Makedonija, po direktivite na VMRO, Aleksandar ^akarov stanuva prv reonski na~alnik na Organizacijata vo Struga. Drugi poznati i aktivni ~lenovi vo rakovodstvoto na Revolucionernata organizacija vo Struga bile: Teofil Mu{mov (po~inal vo 1927 godina vo emigracija); Stanislav ^akarov i sve{tenikot Lev G. Popov, na~alnik na teroristi~kata grupa na Stru{kiot komitet, a vo isto vreme i urednik na mesniot ilegalen vesnik "Na oru`je!", razmno`uvan vo Struga i rasturan niz gradot i po selata. Najpoznat ~len na teroristi~kata grupa bil Kliment Popnaumov Nestorov.

      Stru{kiot komitet na VMRO mu posvetil posebno vnimanie na sozdavaweto selski komiteti vo Stru{ko i zadol`il nekolkumina vojvodi konkretno so taa dejnost. Stefan Alabak - Oxata ja ostvaril dobienata direktiva vo nekolku sela. Toj obi~no se dvi`el prepraven kako oxa i zatoa go dobil prekarot. Vojvodata Milo{ Pavlov, od seloto Bezevo, sozdal mesni komiteti na VMRO vo naselbite: Jablanica, Lukovo, Nerezi, i Piskup{tina. Pritoa sestrano mu pomagal brat mu Marko Pavlov.

      Vo 1901 godina vo Struga vlegla prvata revolucionerna ~eta, rakovodena od prilepskiot vojvoda Tale Goranov-Bojaxiev (likvidiran podocna zaradi razvrat). Stru{kiot komitet gi vklu~il kako teroristi vo negovata ~eta Stavre Gogov i nekolku drugi lica, a po nekoe vreme ~etata na Goranov se zgolemila so u{te trojca novi borci: tatkoto i bratot na vojvodata Tase Hristov i nivniot soselanec Doj~in. Taa ~eta odigrala va`na uloga vo raste`ot na osloboditelnoto dvi`ewe vo Stru{ko. Nejzinata pojava pretstavuvala vistinski nastan za naselbata vo koja }e vlezela i na naselenieto mu vlevala samodoverba.

      So jakneweto na VMRO se pojavuvaat i stru{ki ~eti, sostaveni od najdobrite ~lenovi na mesnite komiteti na Organizacijata. Sekoja takva ~eta imala svoj reon za dejstvo. Taka, ~etata na Luka Grup~ev (vojvoda od Ohrid) go dobila takanare~eniot Sreden Rid. Odvreme-navreme vo Stru{ko doa|ale i dejstvuvale i drugi ~eti: ~etata na legendarniot Ordan Piperkata, od @eleznik; potoa ~etata na glavniot organizator vo Ohridsko i Stru{ko Hristo Uzunov i drugi. Neumorniot Uzunov ~esto se zasolnuval vo stru{kata crkva Sv. \or|ija i tamu svikuval sovetuvawa so ~lenovite na Stru{kiot komitet.

      Stru{kiot komitet na VMRO ne dejstvuval samo me|u ma`ite, tuku brgu gi aktiviral i `enite - ~lenki na Revolucionernata organizacija. Za pomasovno revolucionirawe na `enite vo Struga najmnogu pridoneslo U~ili{teto za `eni, otvoreno od Slavka ^akarova vo 1896 godina. Taa sposobna u~itelka neumorno gi {irela revolucionernite idei me|u polnoletnite devojki i me|u `enite. Druga poznata organizatorka na `enite vo Stru{ko bila Kostadina Haxova. Prvite `eni, ~lenki na VMRO, ja dale voobi~aenata kletva pred sve{tenik i pred vojvodite Nikola Petrov i Tale Goranov.

      @enite, ~lenki na VMRO, razvile neobi~no golema i zna~ajna dejnost. Tie u~estvuvale vo prefrlawe oru`je, obleka, obuvki, municija, {ifrirani pisma i direktivi, lekarstva i hrana za ~etite i za ilegalnite dejci na Organizacijata. Nekoi od niv agitirale otvoreno, na pazar, kako {to pravela Dola Simeonova Bambalova, od seloto Rado`da:

      - Zlatnata sloboda, mori sestro, bara da rabotime. Treba da odime sekoga{, duri sme `ivi, sekade kade {to }e ni re~e na~alstvoto, i da umreme, i da ne zatvorat vo temnica, ili da ne ubijat. Gospod nema da ni go zaboravi toa {to sme go rabotele... I pak slobodata }e ugree nad na{ite deca i vnu~iwa.

      Podocna turskata vlast ja osudila na 101 godina zatvor za revolucionerna dejnost, zaedno so arhimandritot Dionisie, no po malku vreme ja pu{tile, soglasno so proglasenata avtonomija.

      Kako hrabri kurirki se proslavile: Fana Bendova, Mara Kitka i Para Spasova. Nekoi ~lenki odr`uvale ilegalni stanovi vo svoite ku}i. Me|u niv se projavile popa|ata Ana (vo ~ija ku}a povremeno se zasolnuval vojvodata Tase Hristov so svoite borci) i Ana Zafirova Miladinova-Zafirica (po~inala na 6 noemvri 1928 godina vo Struga), snaa na Tase Miladinov.

      Ku}ata na Ana Miladinova-Zafirica slu`ela ne samo kako navistina siguren i neotkrien ilegalen stan (kade doa|ale Hristo Uzunov, Tale Goranov, Cvetan Markov, Nikola Petrov, Spiro Hristov, Tase Hristov, Stavre Gogov, Petar ^aulev, Milo{ vojvoda i mnozina drugi), tuku i za voena obuka na ~lenovi na VMRO od Struga; za smestuvawe municija i oru`je; za kriewe ilegalna literatura i dr. Edna prostorija vo istata ku}a slu`ela kako learnica za polnewe patroni za ~etite. Tuka bil ~uvan i arhivot na Stru{kiot komitet, a rabotela i negovata ilegalna "pe~atnica". Zadol`eni lica litografirale priznanici za sobirawe pomo{ od naselenieto i go razmno`uvale vesnikot "Na oru`je!"

      Stru{kiot komitet i selskite organizacii na VMRO go ispolzuvale predilindenskiot period, od 1900 godina natamu, za zabrzano vooru`uvawe. Komitetite se snabduvale so oru`je, glavno, od Albanija i toa i preku Ezeroto i so pomo{ na ilegalni karvani, {to se dvi`ele no}e po sporedni vrvici, preku planini.

      Stru{kiot komitet na VMRO povremeno dobival sredstva za kupuvawe oru`je i od crkvata Sv. \or|ija, ~ii prihodi ne bile mali. Taka, vo zapisnikot od sednicata na upravata na crkvata, od 1 septemvri 1902 godina, stoi deka soodvetni sumi se potro{eni za davawe na milostina. Tie pari najverojatno se dadeni za oru`je.

      Vo eden izve{taj na srpskiot generalen konzul vo Bitola, Mihailo G. Risti}, koj sproveduval neobi~no itra politika vo odnos na denacionalizacijata na Makedoncite vo Zapadna Makedonija, do S. Lozani}, minister za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Srbija vo Belgrad, stoi:

      "Mi soop{tija od Ohrid deka vo prvata polovina na mesec noemvri 1902 bea doneseni, so pomo{ na Turci, devet tovari pu{ki sistem "Gra" vo Struga, i deka pu{kite se razdadeni na selanite vo selata Oktisi, Gorna i Dolna Belica. Interesno e deka ovie dve posledni sela se naseleni so Vlasi".

      Vsu{nost, vo prefrlaweto oru`je za makedonskite revolucioneri ne u~estvuvale samo Turci tuku i Albanci ~ij broj bil pogolem. [to se odnesuva za Vlasite vo stru{kite sela Gorna i Dolna Belica, tie i se priklu~ile na VMRO u{te so nejzinoto osnovawe.

      Dvi`eweto na ~etite i postojanite vesti za vooru`uvawe na selata i na gradot, sozdale atmosfera na netrpenie me|u turskite voeni i policiski edinici vo odnos na makedonskoto naselenie. Kako rezultat na taa napnatost, na 1 juni 1902 godina se slu~il eden tragi~en incident. Toj den grupa stru`ani se vra}ala so ~un od Ezeroto kon Ustata na Crn Drim. Koga stignale blizu do bregot, turski askeri otvorile strelba odnenade` i bez pri~ina. Pritoa zaginal Eftim [ainov, a nekolkumina bile raneti. Nastanot u{te pove}e ja vlo{il op{tata polo`ba vo gradot.

      Iako ~etite gi ~istele nasilnicite, sepak nekoi i natamu go terorizirale naselenieto. Me|u najopasnite katili vo Struga bil Dejar. Podatoci za logi~niot kraj na Dejar se nao|aat vo eden izve{taj na srpskiot konzul vo Bitola. Spored nego, na 2 noemvri 1902 godina:

      "Dejar od Struga, poznat zlostornik, imal za zemawe malku pari od svojot ~ifligar Jane Gagale od seloto Misle{evo. Na 2 noemvri Jane doteral nekolku goveda vo Struga da gi prodade i da mu go plati dolgot na Dejar. No, bidej}i ne mo`el da gi prodade, se vratil nazad vo seloto, ne osmeluvaj}i se da se odyvie na povikot od Dejar da dojde na zaka`anoto mesto, zo{to znael deka }e go bie i }e go izma~uva. Dejar mo{ne se nalutil i istiot den vo kve~erina, trgnal za Misle{evo, kon ku}ata na Jane. Jane moral da go pu{ti kako ~ifligar i Dejar bezmilosno go tepal i go ma~el, pa najposle se obidel da ja siluva snaata na Janeta. Na ovoj mu se stemnilo koga videl deka Dejar udril na ~esta, go grabnal za gu{a i go zadu{il. Znaej}i {to go ~eka za ova, izbegal vo planina i kaj komitite, zaedno so sinot Jakov~e i so vnukot Aleksandar. Policijata zatvorila ~etvorica selani zaradi ova ubistvo".

      Ubistvoto na Dejar gi zdivilo turskite vlasti vo Struga. Tie re{ile da gi smirat hristijanite so nov teror. Mesnite vlasti ispratile potera po ubijcite na Dejara. Poterata ne gi na{la niv, no patem sretnala dvajca selani od Ta{ - Moruni{te, Kosta sin na Nikola Kle~karov i negoviot bratu~ed Tane, {to vozele slama za prodavawe vo Struga; se nafrlile vrz niv i gi ubile na yverski na~in.

      A brojot na borcite {to im se prisoedinuvale na komitite postojano rastel. Na 13 noemvri 1902 godina, na stru{kite komiti im se priklu~il Stojan An|elkov od seloto Labuni{te:

      "koj{to rabote{e do letoska kako mlekar vo Srbija. Pred da izbega, policijata go povikuvala nekolkupati da i se javi, pa koga ne sakal da napravi taka, policijata (poto~no eden `andarm) dojde sama vo seloto da go vrze i da go zatvori, pa mu se obratile na kmetot Cvetan Srbin toj da im go predade Stojana, {to ovoj i go napravil. Stojan go zamolil `andarmot da mu odobri da otide doma i da se zgotvi za zatvor, {to ovoj mu go odobril, no na garancija od kmetot i od odbornikot; Stojan ne se vratil pove}e, a `andarmot gi odvel v zatvor kmetot i odbornicite, otkako prvin gi ma~el i biel".