Celiot 19-ti vek e period na stopanski razvitok na grad Struga, no i so povremeni upadoci. Po smiruvaweto na sudirite me|u albanskite feudalci, nastapilo vreme na pogolema sigurnost, {to ne traelo dolgo. Toa, nesomneno, pridoneslo da `ivne trgovijata so albanskite naselbi pokraj patot Via Egnacija. Blagodarenie na taa intenzivna trgovija, Struga raspolagala so mnogu zlato, a nejzinata mlada trgovska bur`oazija, ve}e ekonomski stabilna i mo}na, po~nala da gi pra}a svoite sinovi na u~ewe vo site pozna~ajni centri na Turskoto carstvo i nadvor od negovite dr`avni granici. Taa, vo isto vreme, se gri`ela i za razvitokot na kulturata i prosvetata i na verskiot `ivot vo gradot.

      Stru`ani osnovale svoja silna trgovska kolonija vo Elbasan, {to im slu`ela kako isfrlena to~ka za pocelosno opfa}awe na albanskite oblasti. Bogato natovareni karvani sekojdnevno se dvi`ele vo dvata pravci. Trgovcite gradele novi ubavi dvokatni i trokatni ku}i, so site odliki na makedonskata gradska arhitektura, vrz koja se zabele`uvale i elementi na stransko vlijanie. ^ar{ijata imala nad 180 odli~no opremeni du}ani so stoka dobiena preku Bitola, Solun i Elbasan. Pro~uenite stru{ki pana|uri se odr`uvale redovno po 14 denovi vo fevruari i vo septemvri sekoja godina. Od toa vreme, edna stru{ka mesnost do samiot grad go nosi imeto Pana|uri{te.

      I zanaetite bile vo rascut. Vrednite stru{ki zanaet~ii se snabduvale so potrebni surovini od okolinata na Struga i od Albanija. Nekoi od najvidnite stru{ki semejstva se zanimavale so oddelni zanaeti: Derebanovci, Kavaevci, Karasenkovci, Korkutovci i Kuvenxiovci bile zlatari (koi, po visokiot kvalitet na proizvodite, mo`ele da se sporeduvaat so zlatarite vo Bitola, Debar, Skopje i Solun); Papuxievci proizveduvale lesna `enska obuvka; Naum Miladinov-Boce stopanisuval kako poznat {iva~, dodeka Postol Londra i N. Karamitrev pravele `enska narodna nosija; Golabovci, Milevci i Miladinovci se pro~ule so grn~arski proizvodi; Mitre Ma~ov se vbrojuval me|u najpoznatite ribari; Kosta ^epunov, Kosto i Krstan Ko~evi i Hristo Dupkarov {iele }urkovi; Kosta Mili~kov i Tase Miladinov se zanimavale so kontrakt~istvo (snabduvawe na turskite voeni edinici so potrebni produkti i drugi proizvodi); Georgi i Ko~o Lazarovi i Aleksandar Pulejkov rabotele kako yidari; Zafir Miladinov, Pande Miladinov i Serafim Papazov obrabotuvale gradini; a Stevo Kokov~ev, Korovci, Krlevci, a i Matovci (Tanaskovci) bile zemjodelci. Interesno e deka, spored eden podatok od tie vremiwa, vo Stru{ko se berelo, pri plodna godina, i do 7.000.000 kilogrami kvalitetni kosteni.

      Sepak, ribarstvoto bilo glavna stopanska granka za pove}eto stru`ani i za `itelite na ezerskiot breg vo Stru{ko. Ami Bue zabele`al vo 1863 godina deka i vo stru{kite sela se su{ele ribarski mre`i. Stru{kite ribari lovele glavno: grunec, klen, mrenka, moranec, pla{ica, skobale, skobut i drugi vidovi ribi. Sepak, najmnogu se pro~ule so lovot na jaguli (zmiurki) vo stru{kite daljani, napraveni specijalno za taa cel. Jagulite naj~esto gi fa}ale za vreme na ju`niot veter {to ja zamatuval ezerskata voda. ^esto }e ulovele i do 4000 jaguli za edna no}. Stru`ani znaele da lovat ribi i so vlakovi (mre`i, ottamu izrazite "odam na vlak" ili "odam na zeleg"), a i so osti - `elezni vili so po nekolku ostri, zavitkani, metalni zapci. Pri no}en ribolov so osti, ribite gi mamele so svetlina.

      Vo vremeto na turskoto vladeewe ribolovot bil davan pod zakup. Zakupec stanuval onoj {to }e platel povisoka suma. Vo 1890 godina zakupnikot platil za stru{kiot daljan 5000 zlatni turski liri. Glavniot zakupnik im go preprodaval dobienoto pravo na selata {to se zanimavale so ribolov i na toj na~in pe~alele dvojno. Stru`ani ja izvezuvale solenata jagula vo pove}e evropski dr`avi. Ribata ja prodavale i na pazarot vo gradot, sekoja sabota. Na stru{kiot pazar mo`elo da se kupi i elbasansko maslo vo ko`eni me{ini (tulumi).

      Vo vtorata polovina na 19-tiot vek, koga povtorno se zasiluva razbojni{tvoto, nastapuva brz upadok na stopanskiot `ivot vo Struga i Stru{ko. Za ova pridoneslo i navleguvaweto na evtina evropska industriska stoka, vnesuvana preku pristani{teto vo Solun i preku Bitola. Novite kapitalisti~ki odnosi po~nale da se sozdavaat i vo Struga. Niza zanaeti propa|aat. Nastapuva brza klasna diferencijacija. Polo`bata ne se podobruva ni koga se pojavuvaat i nekoi novi zanaeti (vo po~etokot na 20-tiot vek): bo~vari, lebari, stolari, ugostiteli, itn.

      Op{tata nesigurnost i golemata bezrabotica vo Stru{ko e prosledena so masovno zaminuvawe na pe~alba. Stru`ani ne odat pove}e, kako porano, vo pomali grupi. Sega gradot i okolnite sela gi napu{taat duri i po 3000 du{i godi{no. Rabotat vo: Bukure{t, Varna, Dalmacija, Pleven, Srbija, Skadar, Tatar Pazarxik, Tirana, Turn Severin, Turn Mogurel, Trgo`io i vo drugi mesta, kako lebari, yidari, grn~ari, op{ti rabotnici i sl.

      Pe~albarite od Struga i Stru{ko odr`uvale postojani vrski so doma{nite preku saixiite (kiraxiite): Gligor Katov, Jon~e Matov, Gelo Misov i Tane Tanaskov (a i drugi), koi nosele so sebe i po 1000 zlatni napoleoni za pe~albarskite semejstva, izlo`uvaj}i se pritoa na postojana opasnost da bidat ograbeni i ubieni od mnogubrojnite drumski razbojnici.