Stopanskiot razvitok i op{testvenite dvi`ewa vo po~etokot na 19-tiot vek


      Vo prvite desetletija na 19-tiot vek zapo~nuva brziot i siguren razvitok na prostoto stokovno proizvodstvo vo Makedonija, {to gi opfatilo, istovremeno, i zanaetite i zemjodelskoto stopanstvo. Toa sozdalo uslovi u{te pove}e da se razvijat vistinskite gradski trgovski centri, kakvi {to bile Ohrid, Struga, Bitola, [tip, Skopje, Kostur i drugi. Se zasilila i migracijata na selanite od okolinata kon Struga. Novite uslovi predizvikale sozdavawe na trgovsko-zanaet~iska klasa vo gradot, vo procesot na novata op{testvena diferencijacija.

      Za stopanskoto jaknewe na Struga, vo tie vremiwa mnogu pridonesle i pro~uenite stru{ki kiraxii, koi{to odele za trgovija duri do Carigrad, patuvaj}i neumorno so denovi. Toa se gleda i od eden oficijalen turski dokument (dozvola za patuvawe), izdaden od bitolskite vlasti na 28 april 1803 godina:

      "Na kiraxiba{iite (odgovornite na pogolem broj kiraxii): Atanas, sin na Petko, `itel na grad Struga, Ohridska okolija, i Mitre Todor od grad Ohrid, im se izdavaat patni ispravi za patuvawe vo grad Carigrad, zaedno so lu|eto {to gi pridru`uvaat. Bidej}i spomenatite kiraxiba{ii garantiraat za svoite lu|e (za drugite kiraxii od Ohrid i od Struga) deka ne se ba{ibozuci (razbojnici ili sli~no) i deka se ispravni lica (~esni gra|ani na turskata dr`ava), a bidej}i za samite niv garantira koxaba{ijata Angele, sin na Aleksa, od Firuz beg Maalo vo Bitola, im se izdavaat ovie patni ispravi za potvrda na {to se zabele`uva na ova mesto na sixilot".

      Od drug turski dokument, od mart 1807 godina, se gleda deka i vo Struga imalo trgovija so stipsa. So dokumentot, glavniot zakupec na stipsata vo Rumelija (balkanskite vilaeti na Turskoto carstvo) mu go dava pod zakup proizvodstvoto i proda`bata na stipsa od kazite na Bitola, Ohrid, Struga i Kru{evo (od mart 1807 do krajot na fevruari 1809 godina) na eden evrejski trgovec:

      "Povod za pi{uvawe na ova pismo e sledniot: Bidej}i koncesijata na stipsa od destileriite na stipsa vo Maronija, Rumelija i vo Kedos, Anadolija, ni e dadena pod zakup od po~etokot na mart na ovaa 1222 (1807) godina do krajot na fevruari na 1224 (1809) godina za celi tri godini dobivaweto i raspredelbata na dr`avnata stipsa {to treba da se tro{i vo rudnicite na stipsa vo sanxak Bitola i vo podra~jeto na kazite Ohrid, Struga i Kru{evo, {to potpa|aat pod destilerijata vo Maronija, mu gi davam pod zakup za spomenatite tri godini na ponuduva~ot gospodin Albado Fra{er, Evrein od redot na trgovcite".

      Vo tekot na istiot vek, grcizmot prodol`il postepeno da se zajaknuva vo Struga. Gr~koto pismo po~nalo da go istisnuva makedonskoto i od sekojdnevnata praktika. Vo eden zapazen dokument od 29 maj 1818 godina, sodr`inata e napi{ana na makedonski jazik, no so gr~ki bukvi. Vo toj tekst, me|u drugoto, se ~ita: "Da se znae koga se stori sultan Osman car". Ovoj proces, akademikot Ivan Snegarov go objasnuva vaka: "Vo prvite desetletija na 19-tiot vek nekoi pismeni stru`ani go znaele gr~koto pismo, se slu`ele so nego za svoi prakti~ni potrebi, no pi{uvale na svojot roden jazik, dodeka postepeno ne nadvladeala navikata da pi{uvaat na gr~ki jazik". Tvrdeweto e to~no. Procesot te~el po logi~en pat: edna nevoobi~aena navika, nalo`ena od uslovite, se zakanila so opasnost, a opasnosta stanala stvarnost. Gr~koto pismo uspealo da go istisne makedonskoto, inaku upotrebuvano vo Struga so vekovi.

      Vo 1830 godina stru{kite prvenci pobarale od skadarskiot vezir Ali pa{a Morali, toga{en upravitel na Ohridsko i Stru{ko, da im dade dozvola da ja obnovat crkvata "Sveti velikoma~enik \or|ija", zatoa {to zgradata se nao|ala vo lo{a sostojba. Skadarskiot pa{a ja otfrlil nivnata molba. Toga{, ohridskiot arhiepiskop Kalinik (1800 - 1842), go potkupil ohridskiot kadija i dobil dozvola od nego, no se poka`alo deka toj dokument ne bil va`e~ki. Stru`ani ne se otka`ale od zamislata i po nekolku novi obidi dobile neophoden iljam.

      Obnovata na crkvata ne im bila edinstvena cel na stru{kite prvenci. Tie sakale da sozdadat edna aktivna verska op{tina okolu hramot, za slobodno i nepre~eno {irewe na gr~kata prosveta vo nivnata sredina. Vo toa im pomagale i nivnite istomislenici od Ohrid i od Albanija. Toa bile obidi celosno da se otfrli makedonstvoto kako realnost i nezamenliva potreba za zapazuvawe na narodnosnata samobitnost.

      Sepak, stru{kite prvenci ne uspeale da ja ostvarat opasnata namisla, zatoa {to taa nivna aktivnost se sovpa|a so po~etokot na eden mnogu povitalen i poperspektiven proces - procesot na prerodbata na makedonskiot narod, {to se razvival vo razni gradovi pri najrazli~ni mesni uslovi. Vo 1830 godina vo Struga se vratil od u~ewe idniot prerodbenik Dimitar Miladinov. Brgu potoa toj bil pokanet za u~itel vo Ohrid.

      Re~isi vo isto vreme, u{te pove}e se zgolemile trgovskite vrski me|u Struga i drugite gradovi vo Makedonija i vo Albanija. Toa pridoneslo za natamo{noto stopansko jaknewe na gradot i na okolinata. Spomenatite vrski bile najredovni i naj~esti so Bitola, kako sedi{te na golem vilaet so golem broj `iteli potro{uva~i, i so Elbasan, kako centar za osvojuvawe na albanskiot pazar. Interesno e deka Struga trguvala so Bitola, osven so raznovidni sto~arski, ribarski i zemjodelski proizvodi, i so sol. Taka, vo cenovnikot za bitolskite esnafi, od 19 avgust 1833 godina, sostaven od bitolskite vlasti {to gi diktirale cenite, vo soglasnost so site zainteresirani, bilo odredeno: "sol od Struga (da se prodava) 1 oka (za) 14 pari", dodeka solta od Kavala, kako pokvalitetna, imala malku povisoka cena: 1 oka za 16 pari. Ne e poznato dali solta od Struga bila vadena, so kopawe, od nejzinata okolina ili bila kupuvana od albanskoto krajbre`je, {to e poverojatno.

      Vo 1830 godina Xeladin beg izbegal vo Albanija, a negovoto mesto na upravitel na Ohrid i gospodar na Resen i Struga go zazel negoviot sin [erif beg, koj se projavil kako nasilnik nad hristijanskoto naselenie vo ovie oblasti. [erif beg ne znael da upravuva. Negovite sovetnici i sorabotnici bile u{te polo{i od nego. Propi{tele lu|e i celi sela vo Ohridsko i vo Stru{ko.

      Najmnogu nastradalo stru{koto selo Rado`da. Do vremeto na [erif beg `itelite na toa selo (islamizirani Makedonci) se deklarirale kako Turci, no tajno bile hristijani i `iveele spored hristijanskite zakoni. Se slu~ilo turskite vlasti da gi povikaat polnoletnite ma`i za askeri. Toga{ tie izjavile deka se hristijani i, kako takvi, ne mo`ele da slu`at vo vojskata na sultanot. Nivnata izjava go zdivela [erif bega i toj ispratil vooru`eni nasilnici, koi sobrale i izvrzale 200 mladi i povozrasni lu|e, a potoa gi spoterale kon Ohrid. Gi frlile vo vla`nite ohridski zandani. Verskite fanatici morni~avo gi izma~uvale. Spored nivnoto sva}awe, sekoj {to }e se otka`el od islamot, zaslu`uval smrt.

      Ohri|ani ne gi ostavile sami nesre}nite bra}a. Redovno im nosele hrana i im pru`ale druga pomo{, i samite izlo`uvaj}i se na opasnost. Me|utoa, torturata nad stru{kite selani prodol`ila so nesmalena `estina. Na kraj, od zatvorenicite ostanale `ivi samo nekolkumina, no tie ve}e ne se otka`uvale od hristijanstvoto.

      Vo 1835 godina, vrz osnova na noviot iljam, sultanot izdal ferman za obnova na katedralnata crkva vo Struga. Aktivnite ~lenovi na verskata op{tina re{ile da ja urnat starata mala crkva, {to ne mo`ela pove}e da gi zadovoli verskite potrebi na naselenieto. I pak se pojavile nepredvideni pre~ki. Noviot skadarski vezir Afas pa{a, pod ~ija vrhovna vlast se nao|ala Struga so okolinata, zel mnogu pari za da izdade bujurutlii za izgradba na crkvi vo Struga i vo selata Vev~ani, Labuni{ta i Oktisi. Stru{kite prvenci se soglasile da ja isplatat baranata suma. Tie potplatile i drugi turski slu`benici. Ohridskiot kajmakam im pobaral i dobil 1000 gro{evi, samo zatoa {to im odobril da go posetat Afas pa{a vo Skadar za da mu go poka`at originalniot ferman. Na drugi lica im isplatile u{te 5000 gro{evi potkup.

      Na 25 april 1835 godina pazarenite xidari po~nale da ja urivaat starata crkvi~ka. [tom go is~istile terenot, gi postavile temelite na novata crkva. xidaweto traelo od 10 maj do 20 juni, istata godina. Crkvata bila pokriena, no makite ne prekratile. I noviot ohridski kajmakam Husein beg, sin na bitolskiot vezir Mahmud pa{a, sakal da izvle~e nekakva polza za sebe. Toj ispratil vojnici i gi zatvoril site povidni stru{ki prvenci vo ohridskata zandana. Gi obvinil, bez osnova, oti ne ja izgradile crkvata spored fermanot na sultanot. Toa zna~elo deka mo`ele da izgnijat vo zatvorot poradi nepo~ituvawe na sultanovata povelba. Sogra{anite zatvorenite prvenci sobrale vo Struga 6000 gro{evi i mu gi dale na Husein beg, koj potoa gi oslobodil.

      Nekolku dena po dovr{uvaweto na novata crkva, na 29 juni 1835 godina, na Struga i se zakanila nova nesre}a. Okolu 4000 razbojnici, glavno nasobrani od Debarsko, na ~elo so Mustafa Da~a, navlegle vo gradot i se rasporedile za no}evawe po ku}ite, vo koi ostanale samo starcite, bidej}i seto drugo naselenie izbegalo u{te so povreme od gradot. ^etiri dena Struga `iveela vo pani~en strav. Ulicite bile pusti. Samo nasilnicite odele navamu-natamu za da ograbat ne{to. Potoa pristignala carska vojska od Bitola, na ~elo so Mahmud pa{a. Razbojnicite ne gi do~ekale, tuku izbegale nabrzina. Askerite, vsu{nost, ne go oslobodile gradot od zloto, tuku samo gi zamenile razbojnicite. Mahmud pa{a pominal niz Struga so 50000 askeri za da go zadu{i vostanieto na slobodoqubivite Albanci vo Severna Albanija, kade nikoga{ ne vladeel mir. Vo kondikite na crkvata sv. \or|ija, za toa {to napravile askerite na pa{ata "satana", pi{uva:

      "I taka toj pomina ottuka so celata vojska, bez da plati, i gi prisiluva{e lu|eto da gi prenesuvaat so celiot svoj dobitok, hranata, fura`ot - grabnat od hristijanite - i site voeni potrebi... Konaci nedostigaa, angariite ne se namalija, besplatniot prevoz na fura`ot ne prekrati, dodeka vojskata pomina, odej}i i vra}aj}i se. Nitu ma`ite nitu `enite ne bea spokojni vo toa vreme".