Prilozi od ekologijata


Spasete ja Sateska od umirawe!

Naum Bajo

      Stru{kite ekologisti se voznemireni za opstanokot na rekata Sateska, no mo`ebi u{te pove}e za ribniot fond vo nea i za nejzinata okolina. Spored izve{taite, koi ne se nitu novi, nitu nepoznati, vo tekot na edna godina rekata Sateska vo prosek, vo Ohridskoto Ezero vnesuva i do 120.000 kubni metri nanos, ili od sekoj kvadraten kilometar se erodiraat pove}e od 290 kubni kilometri nanos.

      Toa zna~i deka {tetnosta e pogolema od poleznosta na ovaa reka, koja nosi se i se{to vo vodite na ezeroto. Osobeno koga vodostojot na rekata e golem {tetnosta najmnogu se odrazuva vrz ribnata populacija. Pred svrtuvaweto na tekot na Sateska, ovoj del od stru{koto krajbre`je, pred mostot, na stariot pat za Ohrid, pretstavuva{e prirodno mrestili{te za pastrmkata i belvicata, najbaranite ribi, koi vo posledno vreme se pomalku gi ima.

      Za `al, odamna tie mrestili{ta gi nema. Namesto toa, se zabele`uva ne~istotija, |ubre, otpadoci. ^lenovite na ekolo{koto dru{tvo Enhalon od Struga u{te pred {est godini so pomo{ na stru~waci pristapija kon izrabotka na studija za vra}awe na Sateska vo staroto korito, vo Crn Drim. No, do denes, ni{to od toa, studijata ostana vo ne~ija fioka.

      Za razlika od Ohridskoto Ezero za koe se gri`at svetskite institucii, ezeroto Globo~ica i natamu se zagaduva, vodata e ne~ista, krajbre`jeto nagrdeno. Iljadnici plasti~ni {i{iwa i drugi predmeti se nao|aat na krajbre`jeto, se {iri stra{na mirizba. Dru{tvoto Enhalon, ima{e akcija za ~istewe na krajbre`jeto, no toa ne e dovolno. Okolnite reki nosat mnogu otpad vo Ezeroto, a toa, za `al, dosega nikoj ne go spre~uva. Edinstveno, ~lenovite na Enhalon povremeno }e dignat trevoga, }e uka`at na stra{nata katastrofa {to i se zakanuva na Sateska, na ezeroto Globo~ica, na celata okolina - i tolku.


Tekstot e prevzemen so na{e ureduvawe od izdanieto na vesnikot Nova Makedonija za 3 Avgust 2000 godina.