Sotir Golabovski e roden na 30 oktomvri 1937 godina vo Struga. Vo rodniot grad zavr{uva osmoletka, a vo Skopje Srednoto muzi~ko u~ili{te. Studira vo Qubqana na Otsekot kompozicija vo klasata na akademikot prof. Lucijan Marija [kerjanc i go zavr{uva za tri godini, {to pretstavuva redok isklu~ok. Potoa, vo istata klasa zavr{uva tret stepen, so {to stanuva prv magister po kompozicija vo Makedonija. Golabovski izvesno vreme studira na Filozofskiot fakultet vo Qubqana na otsecite: ~ista filozofija i sociologija.

      Po zavr{enite studii, dve godini raboti vo toga{na Radio-televizija Skopje, a od 1966 godina e redoven predava~, a potoa profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje. ^lenuval vo pove}e zdru`enija i komisii, kako na primer: upravniot odbor na Republi~kiot fond za unapreduvawe na kulturnite dejnosti vo Makedonija za vreme na porane{na Jugoslavija, redakcionata komisija na jugoslovenskiot festival za seriozna muzika vo Opatija "Jugoslovenska muzi~ka tribina" povtorno za vreme na porane{na Jugoslavija, upravniot odbor na Sojuzot na folkoristite na porane{na Jugoslavija i drugi. Isto taka, Golabovski ja izvr{uval i dol`nosta sekretar na Dru{tvoto na kompozitorite na Makedonija.

      So komponirawe zapo~nuva u{te kako u~enik vo Srednoto muzi~ko u~ili{te, a potoa prodol`uva i kako student, dobivaj}i pove}e nagradi. Negovite dela se izveduvale vo re~isi site pozna~ajni muzi~ki centri na porane{na Jugoslavija, a isto taka i nadvor od nea, kako na primer, vo SAD, Kanada, Francija i drugi.

      Tvore{tvoto na Golabovski mo`e da se podeli na tri periodi: a) period na tvorewe pod direktno vlijanie na makedonskiot muzi~ki folklor, b) period na tvorewe pod vlijanie na zapadno-evropskite sovremeni kompozicioni {emi, v) period na kompromisi pome|u makedonskata folklorna muzi~ka tradicija i najsovremenite srednoevropski kompozicioni {emi. Idejnoto moto na Golabovski e nikoga{ da ne se povtoruva, odnosno dvapati da ne upotrebuva ista kompoziciona postapka. Zatoa, sekoe negovo delo pretstavuva nov po~etok.

      Golabovski bil dosta aktiven i vo oblasta na etnomuzikologijata, obrabotuvaj}i ja materijata {to nego kako kompozitor najpove}e go intesira: na 13-tiot kongres na folkoristite na porane{na Jugoslavija go ~ital referatot "Metri~kite formi vo makedonskiot muzi~ki folklor", pe~aten vo 1968 godina; na Balkanolo{kiot simpozium vo Ohrid go pretstavil referatot "Melodiskata ornamentika vo makedonskiot muzi~ki folklor", pe~aten vo 1970 godina; na 14-tiot kongres na folkloristite na porane{na Jugoslavija se pretstavil so referat nasloven "Terminolo{ki deformacii" itn.

      Isto taka i vo oblasta na muzikologijata ima pridoneseno so pove}e trudovi, koi se objaveni vo spisanija, kako na primer porane{en "Zvuk". Golabovski ja isleduva i makedonskata muzi~ko-crkovna tradicija.