"Revijata na narodni nosii" ve}e 25 godini e sostaven del na celokupnoto kulturno `iveewe na gradot na Miladinovci i sigurno se vbrojuva vo redot na manifestaciite koi go zabele`uvaat imeto na Struga vo analite na kulturniot `ivot, ne samo na ova podra~je tuku i na nivo na Republika Makedonija.       Struga ne slu~ajno e organizator i doma}in na "Revijata na narodni nosii". Ne slu~ajno proizleze i idejata za tradicionalno prezentirawe na narodnata nosija, na se ona {to go sozdala vrednata raka na makedonskata `ena, oblekuvaj}i se sebesi, ma`ot i decata, ukrasuvaj}i gi mladencite, zbogatuvaj}i go `ivopisot i koloritot na nosiite. Tokmu toa folklorno bogatstvo vo Op{tinata Struga, koe se u{te i den denes se neguva, e idejata vodilka za organizirawe na prvata, "Revija na narodni nosii" od stru{kiot kraj, pred dvaeset i pet godini.       Ona {to nekoga{ na poleto na afirmacijata na narodnata nosija go pravea poznatite stru{ki zabunxii i kuvenxii, mo`e da se re~e, denes go pravi ovaa Revija, koja so pravo mo`e da go nosi mototo na zabunxiite "Iljada igli se potrebni za izrabotka na eden zabun".       "Revijata na narodni nosii" zapo~na po inicijativa na toga{noto mladinsko rakovodstvo, vo 1971 godina, koe go so~inuvaa: Tome @upanoski, Sotir Opet~eski, Dim~e Likoski, Rade Kutanoski, Riste Misa i drugi aktivisti. Vo prvite tri godini manifestacijata se odr`a vo organizacija na Op{tinskata organizacija na Sojuzot na mladinata, so u~esnici - revijalci i Kulturno umetni~ki dru{tva od op{tinata Struga. Od 1975 godina manifestacijata ja prevzede Kulturno - prosvetnata zaednica na op{tinata Struga i istata ja pro{iri so u~esnici od zapadniot del na Makedonija, a od 1977 godina so u~esnici od celata Republika.       So tekot na vremeto ovaa kulturna manifestacija, se pove}e, od godina vo godina, raste{e i se razviva{e programski, ne samo po brojot na u~esnicite tuku i so zbogatuvaweto na sodr`inite.       Vo ramkite na "Revijata na narodni nosii", se javija nekolku pridru`ni manifestacii koi i davaa specifi~en beleg. Toa se folklornite pro{etki po kejovite na rekata "Crn Drim" i ulicite na gradot, izlo`bite so tematika od narodnoto tvore{tvo, posebno na narodnata nosija i vezot, kako i nekolkute trkalezni masi posveteni na narodnoto tvore{tvo.       Osnovni celi na ovaa manifestacija se: otkrivaweto, ~uvaweto, za{titata i prezentiraweto na bogatoto narodno tvore{tvo, izrazeno preku narodnite nosii i vezot, neguvano niz vekovite i vo razli~ni op{testveno - ekonomski i politi~ki uslovi i re`imi vo koi `iveel i tvorel Makedonskiot narod, a so nego zaedno i malcinstvata, izrazuvaj}i ja svojata samobitnost i tvore~ka umetnost, {to go opredeluva nacionalnoto zna~ewe i karakter na samata manifestacija.       Stru~na `iri komisija sostavena od etnolozi i drugi poznava~i na narodnata nosija, na Revijata izbira najdobri izvorni narodni nosii i dodeluva nagradi za najoriginalni, najbogato folklorni, najkompletni i najavtenti~ni nosii vo dvojki, ma{ki, `enski, detski, starski i starogradski nosii.       Vo ramkite na prezentiraweto na narodnite nosii, programata e redovno zbogatena so razni obi~aii, pogovorki, gatanki i izvorni pesni od strana na poznati ansambli, kulturno umetni~ki dru{tva, grupi, solisti i artisti od celata dr`ava. Poseben pridones vo afirmacijata na Revijata dal i Ansamblot "Tanec". Pokraj toa {to nastapil so programa od svojot bogat repertoar, istotaka se pretstavil i so bogatstvoto na narodnite nosii so koi raspolaga, ne samo od Makedonija tuku i po{iroko.       Vo ramkite na Revijata, tradicionalno sekoja godina, se organizira Folklorna pro{etka niz kejovite na "Drim" i ulicite na gradot. Vo programata na folklornata pro{etka, pokraj toa {to u~estvuvaat site u~esnici od Revijalniot del, u~estvo zemale i kulturno - umetni~ki dru{tva koi na Plo{tadot na poezijata, Spomenikot na Revolucijata i drugi prigodni lokacii vo gradot, izveduvale bogata kulturno umetni~ka programa. Folklornata pro{etka so svojata bogata programa, pobuduva golem interes kaj gra|anite od Struga i gostite koi letuvaat vo Struga i Ohridskoto krajbre`je.       Isto taka, ne pomal interes pobuduvaat i organiziranite izlo`bi so tematika od folklornoto bogatstvo, posebno narodnata nosija, vezot i sl.       Ovde, posebno zna~ewe imaat i nekolkute organizirani trkalezni masi, na tema "Narodna nosija" koi se organiziraat vo ramkite na Revijata, so u~esnici, stru~waci - etnolozi, dizajneri i drugi poznava~i na narodnata nosija.       Treba da odbele`ime, deka ~esti i redovni gosti na Revijata, pokraj brojnite gosti - turisti, bile i na{ite iselenici vo evropskite i prekuokeanskite zemji od na{ata op{tina, potoa u~esnici na Seminarot za makedonski jazik i literatura vo Ohrid, kako i golem broj qubiteli na makedonskiot folklor, koi bile u~esnici na Seminarot za makedonski folklor vo Struga.       Vo revijalniot del na manifestacijata, pokraj toa {to redovno se pretstavuvaat narodni nosii od Makedonija, vo poslednite tri godini se pravat napori da se pretstavat i narodnite nosii na Makedoncite koi `iveat vo sosednite dr`avi i ja prestavuvaa makedonskata narodna nosija. Isto taka, na Revijata zele u~estvo i kulturno umetni~ki dru{tva od evropskite i prekuokeanskite zemji koi go prezentiraat makedonskiot folklor, nosija i pesna.       Osoben pridones za postoeweto na ovaa edinstvena manifestacija vo na{ata dr`ava, vo prv red imaat: Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija, Sobranieto na Op{tina Struga, brojni stopanski subjekti od Op{tinata koi po nekolku pati se javile kako sponzori na manifestacijata, me|u koi se "Stru`anka", "SIMEP", "Drim", "Kimiko", Sovetot za turizam, i mnogu drugi privatni pretprijatija kako i drugi subjekti koi ja pomognale ovaa zna~ajna kulturna i turisti~ka manifestacija, mo{ne zna~ajna za na{ata Op{tina, za Republika Makedonija i po{iroko. Ova zboruva deka ovaa kulturna manifestacija e {iroko prifatena i go opravdala svoeto postoewe. Tome @upanoski