Kon krajot na septemvri 1839 godina stru{kite prvenci dovele vo Struga, za }elijnoto u~ili{te, novi u~iteli, koi predavale na gr~ki kni`even jazik. Toa bile: Dimitar od Mokra, Kono Ki~e od Berat, Albanija, Mile Kitan od Struga i Hristo od stru{koto selo Oktisi. Toga{ bil nazna~en za u~itel vo rodniot grad i Dimitar Miladinov, nastan neobi~no va`en i sudbonosen za bogatata istorija na Struga.

      Dimitar Miladinov go na{ol stru{koto u~ili{te vo lo{a sostojba. Toj vedna{ se zafatil za rabota i go podredil. Po~nal da gi u~i decata onaka kako {to samo toj znael, so ogromna qubov i trpenie. Po nekoe vreme ja pro{iril prosvetnata i me|u vozrasnite stru`ani. Negovite sogra|ani se uverile deka dobile u~itel kakov odamna im trebal. Mnozina zboruvale so voshit za sposobnostite na Dimitar Miladinov i toj se pro~ul nadeleku.

      Vo 1840 godina Struga ja zafatil vidliv stopanski upadok, obusloven od zna~itelnoto namaluvawe na zemjodelskoto i na sto~arskoto proizvodstvo i od zasiluvaweto na razbojni{tvoto vo tie oblasti. Zavladealo bezredie, nastapila golema skapija. Karvanite prekratile da soobra}at redovno, poradi op{tata nesigurnost na pati{tata kon Albanija i kon drugite delovi na Bitolskiot vilaet. Zaradi se ova, pazarot ne raspolagal so najneophodnite artikli za ishrana. Kilo `ito (50 oki) se prodavalo po 75 gro{evi, a kilo ja~men po 70 gro{evi .

      Vo 1845 godina vo Struga pristignal pro~ueniot ruski slavist Viktor Grigorovi~, {to ja krstosuval Makedonija so cel da sobere slovenski rakopisi i drugi sli~ni dvi`ni kulturno-istoriski spomenici, za da gi prefrli vo Rusija, kade {to se pove}e rastela op{testvenata zainteresiranost za sudbinata na Ju`nite Sloveni i za nivnoto bogato istorisko minato. Se razbira deka mladata ruska slavisti~ka nauka pridonesla najmnogu za toa.

      Grigorovi~ ja razgledal Struga. Vo crkvata Sv. \or|ija na{ol stari slovenski rakopisi i pe~ateni knigi, so {to se doka`uva deka vo Struga makedonskata bogoslu`ba bila vo upotreba pove}e stoletija. Toj pribral se {to smetal deka ima pogolema istoriska i umetni~ka vrednost. Isto taka, zapi{al edna makedonska narodna pesna od majka im na Miladinovci i Dimitrija go posovetuval da sostavi gramatika na stru{kiot govor, a i da zapi{uva narodni pesni i drugi umotvorbi, ta potoa da mu gi isprati li~no vo Viena.

      Sredbata me|u Dimitar Miladinov i Grigorovi~ vo Struga, bila sudbonosna za natamo{nata prerodbeni~ka dejnost na stru{kiot u~itel. Zapi{uva~ot na narodnite pesni ima mo`nost da gi zapoznae site ubavini na maj~iniot jazik, a ottamu se preminuva lesno vo borba za negovo voveduvawe vo u~ili{teto. Prijatelskata zabele{ka na Grigorovi~, na Dimitar Miladinov mu pomognala podlaboko da razmisli okolu istisnuvaweto na gr~kiot jazik od u~ili{tata vo Makedonija i za voveduvaweto na makedonski nastaven jazik. U~itelstvuvaweto vo Struga bilo period na ostri vnatre{ni sudir i branuvawa, {to celosno ja streslo ~istata du{a na Dimitar Miladinov, inaku so golema li~na kultura (go vladeel gr~kiot, italijanskiot i srpskohrvatskiot jazik).

      Po razdelbata so profesorot Grigorovi~, Dimitar Miladinov ne prekratil da se dopi{uva so u~eniot Rusin. Od tie negovi pisma se gleda deka i samiot po~nal da go budi makedonskiot narod. Odli~na ilustracija za tekot na ovoj proces davaat Kondikite na hramot Sv. \or|ija, pi{uvani od 1792 do 1869 godina na gr~ki jazik ili na stru{ki govor so gr~ki bukvi (ima samo nekolku takvi dokumenti), a od 1876 do 1912 godina na makedonski, so o~igledno bugarsko kni`evno vlijanie. Vo ovoj period hramot gi sobiral okolu sebe site posvesni stru`ani, {to bile organizirani i osposobeni da ja zapazuvaat svojata makedonska samobitnost.

      Za da i pomogne na stru{kata katedrala, Jovan Kaminar, `itel na Carigrad (mo`ebi preselnik, pe~albar od Struga), izdejstvuval so sopstveni sredstva od bitolskite vilaetski vlasti bujurultija so koja mu se dalo pravo na hramot Sv. \or|ija vo Struga da ima svoja sopstvena rabotilnica za izrabotka na sve}i od vosok i da dr`i monopol za vosok i sve}i vo Stru{ko. Vrz osnova na toa pravo, stru{kata verska op{tina osnovala takva rabotilnica pri crkvata, {to pridoneslo da se zgolemat nejzinite prihodi, od koi bile pla}ani i u~itelite na stru{koto u~ili{te. Toa stanalo vo 1850 godina. Toga{ hramot dobil, kako podarok, ubava ikona {to go pretstavuvala Sv. Jovan Krstitel.

      Vo istata (1850) godina, Struga izgubila nezamenlivi kulturno-istoriski vrednosti. Site staromakedonski rakopisi i stari pe~ateni knigi, brojni retki primeroci zapazeni vo bibliotekata na Sv. \or|ija bile izgoreni, vo dvorot na crkvata, od Naum Marin Arnautinot (edni tvrdat deka bil pravoslaven Albanec, a drugi deka bil Makedonec po poteklood Albanija). Naum Marin taka postapil po nagovor od ohridskiot vladika Dionisij. I nikoj ne znae kakvi se kulturni vrednosti bile uni{teni.

      Od vtorata polovina na 19-tiot vek, Dimitar Miladinov bara nasekade soborci za ostvaruvawe na osnovnite ideali na makedonskata prerodba, {to bila u{te vo po~eten tek. Toj se dopi{uva i so poznatite bitolski trgovci bra}ata Robevi, po poteklo od Ohrid. Toa prijatelstvo ostanalo golemo do kraj.

      Vo 1856 godina vo Struga stanal u~itel i Kuzman [apkarev, ~ovek so blag karakter, neobi~no vnimatelen kon lu|eto. Toj uspeal vremeno da gi smiri duhovite vo gradot, iako i samiot u{te predaval na gr~ki jazik. Stru`ani imale doverba vo nego. Vo 1857 godina [apkarev odr`al prv javen ispit na svoite mali u~enici, vo prisustvo na vladikata Meletie Veli~ki, inaku golem neprijatel na slovenstvoto, a podocna i eden od vinovnicite za tragi~nata smrt na Stru{kite bra}a.

      Istata godina, Dimitar Miladinov go ispra}a istoriskoto pismo do kuku{kite prvenci, vo Jugoisto~na Makedonija. Toj im pi{uva, na 27 oktomvri 1857 godina:

      "O, kolku mi e sram {to na gr~ki gi izlo`uvam svoite makedonski ~uvstva i {to odvaj neodamna po~nav da ~itam, da pi{uvam i da razbiram makedonski. No koj e pri~inata? Grcite-arhierei, koi gi izgorea nasekade makedonskite pergamentski knigi: vo manastirot "Sv. Naum" (kraj Ohrid), vo manastirot "Ki~evska Pre~ista", vo Treskavec (Zlatovrv), okolu Bitola, Prespa, @elezna Reka, Mariovo, vo Ohridska Debarca i vo Debar i vo drugi mesta. Taka gr~kite arhierei, osakatuvaj}i go makedonskoto duhovenstvo, ni go odzedoa dragocenoto bogatstvo na na{ata narodnost i ottoga{ se zapazija samo tragi od makedonskite knigi, ~uvani vo zasolneti mesta".

      Poslednite misli potvrduvaat deka Dimitar Miladinov umeel to~no da ja oceni ogromnata zaguba za sopstveniot narod od sistematskoto uni{tuvawe na staromakedonski rakopisi i pe~ateni knigi.

      Vo 1858 godina Kuzman [apkarev organizira vtor javen nastap na u~enicite od Struga. Istata esen e istoriska za prerodbenskoto dvi`ewe vo gradot kraj Crn Drim, a i za cela Makedonija. Kuzman [apkarev go isfrla od nastavata gr~kiot kni`even jazik i voveduva makedonski, {to be{e konkreten uspeh i rezultat na dolgata borba {to ja bea po~nale pred toa Dimitar Miladinov i Georgi ^akarov. Otprvin [apkarev im predaval na stru{kite prva~iwa od petnaeset srpski bukvari, dobieni za taa cel od Dimitar Miladinov. Podocna tie bile zameneti so bugarski bukvari, pe~ateni glavno na teritorijata na Turskoto carstvo.

      Potrebno e da se podvle~e deka gr~kite vladici vo Ohrid, Genadie i Joanikie (po~inal na 25 dekemvri 1859 godina), koi bile, glavno, razumni duhovnici, voop{to ne istapuvale neprijatelski, tuku ja odobruvale makedonskata bogoslu`ba i nastava. Zatoa, Makedoncite, {to se nao|ale pod nivna duhovna vlast, gi cenele i gi po~ituvale. No, toa i bila pri~inata nabrgu da bidat otstraneti. Na nivno mesto bil imenuvan beskarakterniot protosingel Meletie, koj ne odbiral sredstva vo podmolnata borba protiv site svoi neprijateli, bez isklu~ok.

      Uspesite na Kuzman [apkarev gi vjuna~ile stru`ani da projavat u{te pogolema gri`a za kulturniot `ivot pri crkvata Sv. \or|ija i za opremenosta na u~ili{teto. Taka, se voveduva samouprava vo verskata op{tina, {to ovozmo`uva da se zgolemi samostojnosta na inicijativite. Od ovaa godina, vo Kondikite na hramot se sre}ava i imeto na eden nov op{tinar (~len na upravata) Naum Hr. Miladinov, brat na Dimitar i Konstantin Miladinovci, komu mu bila doverena dol`nosta na pretsedatel.

      Vo 1859 godina Dimitar Miladinov povtorno pristignal vo rodniot grad, no donekade bil razo~aran od ona {to go videl. Toa jasno se gleda od pismoto do d-r Konstantin A. Robev (na 9 juli 1859):

      "Go najdov nesre}niot grad vo vlasta na najgolemiot egoizam".

      Toj najverojatno misli na nekoi novi sudiri me|u stru{kite prvenci. Gr~kite vladici, od Bitola i od Ohrid, se sprotivstavuvale Dimitar Miladinov da stane u~itel vo rodniot grad, {to go smetale za mnogu va`en punkt vo {ireweto na grcizmot. Tie, sekako, se pla{ele od negovata osvestuva~ka dejnost. Vo edno pismo od po~etokot na mesecot noemvri, toj pi{uva:

      "Vladikata Preston (ohridsko-prespanski) nikako ne saka{e da se namestam tuka (vo Struga)... no sonarodnicite na{i stanaa na noze i se namestiv, sega u~am 40 deca".