Izvonrednata {tedrost na prirodata, umerenata klima, vol{ebnoto ezero i negovata isteka Crn Drim, bujnite izvori i potoci {to se slivaat niz ridjeto i planinite, kako i {irokoto i bogato pole, uslovile ovoj ubav kraj da bide naselen od najstarite vremiwa. Nasekade, a osobeno pokraj Ezeroto i Crn Drim, nao|ame ostatoci u{te od mladoto kameno vreme. Site ovie elementi se odrazile i se vtkale vo fizi~kata i psihi~kata konstitucija na naselenieto od ovaa oblast koja, spored prirodnite i drugite uslovi, se deli na: Stru{ko Pole, Stru{ki Drimkol i Malesija. Centarot na ovoj predel otsekoga{ bilo ubavoto grat~e Struga.

      Vo Struga - ekonomski, a podocna i administrativen centar na ovoj kraj - site tie komponenti si go na{le svojot odraz. Mestopolo`bata na gradot {to se nao|a na patot koj u{te od porane{ni vremiwa slu`el kako vrska pome|u Sredna Albanija, Bitola i Solun, ovozmo`ila vo Struga da se razvivaat trgovijata i razni zanaeti, osobeno vo minatiot vek. Vo stru{kata ~ar{ija vo toa vreme imalo okolu 200-250 du}ani. Na glas bile stru{kite pana|uri, odr`uvani sekoja godina po dvapati i toa: naprolet i naesen. Pana|urite traele i po dve nedeli. I denes mestoto kade se odr`uvale pana|urite se vika "Pana|uri{te". Inaku, osnovno zanimawe i glaven izvor na prihodi na stru`ani bil ribolovot, osobeno lovot na jaguli. Po bogatiot lov, jagulite i drugite ribi se ~istele, se solele i su{ele, a potoa se raznesuvale vo pobliskite i podale~nite gradovi, duri i niz celiot Balkanski Poluostrov. Na francuskiot patepisec Bue, koj dava va`ni podatoci za `ivotot i zanimaweto na naselenieto vo Evropska Turcija od sredinata na minatiot vek, mu padnalo v o~i deka nasekade okolu krajbre`jeto imalo raspnati mre`i i ribi {to se su{ele na sonce i veter.

      Edno od osnovnite zanimawa na stru`ani i na okolnoto naselenie, bilo i zemjodelstvoto, poradi koe Struga se spomenuva i kako `itno pazari{te. Kon krajot na 16-tiot vek, eden patepisec na patot pome|e Elbasan i Struga sretnal karavan od okolu petstotini kowi natovareni so `ito od Struga.

      Vo sredinata na minatiot vek bile poznati stru{kite grn~ari za `ii proizvodi eden patepisec veli deka po vele{kite, a paralelno so resenskite, bile najkvalitetni i mnogu raznoobrazni po forma. Spored ka`uvaweto na postari stru`ani vo vtorata polovina od minatiot vek vo Struga imalo okolu 10-15 grn~arski rabotilnici vo koi rabotele okolu 30-40 du{i. Interesno e da se napomene deka so ovoj zanaet se zanimavale samo tri poznati stru{ki semejstva: Golabovci, Miladinovci i Malevci i toj zanaet se predaval od koleno na koleno. Stru{kite grn~ari svoite raznoobrazni i mnogubrojni proizvodi gi prodavale vo okolnite gradovi Ohrid, Debar, Podgradec i Elbasan.

	Kuvenxiskiot zanaet se u{te postoi vo Struga

      U{te eden zanaet cutel toga{ vo Struga, a toa e kuvenxiskiot. Nego go rabotele nekolku stru{ki semejstva, kako Derebanovci, Korkutovci, Matovci i Krlevci. I toj, kako i grn~arskiot, bil predavan od koleno na koleno, taka {to mo`at da se nabrojat nekolku pokolenija. Ovie kuvenxii bile poznati vo potesnata i vo po{iroka okolina na Struga po svoite izvonredno precizni i prefineti proizvodi. Vpro~em, za toa zboruva i narodnata pesna:

      Narodnata arhitektura vo Struga ja gledame niz aspektot na arhitektonskoto bogatstvo {to se sostoi od mnogu raznovidni i izrazni elementi, od izobilstvoto na tipovi i od bogata skala nijansi. Raznovidnostite na narodnata arhitektura se, vsu{nost, varijacii na eden rafiniran i edinstven izraz.

      Koga bi izvr{ile analiza na delovite od ovaa arhitektura, koga bi ja prou~ile nivnata organska forma i grupirawe, konstitucijata, odnosot sprema okolinata, me|usebniot odnos i odnosot sprema ~ovekot i negoviot komfor, sprema osetot za merka i blizina, }e dojdeme do ~udesni otkritija na suptilnost, snaodlivost i edinstvena koncepcija na prostorot na bezimenite majstori.

      Patepiscite {to kon krajot na 19-tiot vek minale niz gradot, Struga ja opi{uvaat kako ubavo i golemo mesto. Ubaviot drven most gi vrzuval dvata dela na gradot, podelen od Crn Drim. U{te se odr`uvalo bogatstvoto na stru`ani. Ku}ite im bile mnogu ubavi i pove}eto na dva i tri kata. Prizemjeto, ako ne slu`elo kako du}an ili magacin, se upotrebuvalo za ostava. Na katot izobilstvo od prozorci za da se koristi sonceto i da dosegaat {iroki vidici. I ovaa ku}a, kako i seta gradska arhitektura vo Makedonija e pod vlijanie na isto~no-egejskata kultura.

      Selskata narodna arhitektura go odrazuva vistinskiot naroden izraz, rezultat na sopstvenoto grade`no iskustvo i na klimatsko-meteorolo{kite priliki. Taa e izrazena preku primitivniot materijal i preku na~inot na obrabotkata no, istovremeno, neverojatno ~uvstvitelna na site uslovi. Vo zavisnost od konfiguracijata na terenot, naselbite gi delime na zbien i razbien tip. Zbieniot tip e zastapen vo Stru{ko Pole i delumno vo Drimkol, a razbieniot vo Malesijata i vo Drimkol, {to zna~i deka polskite sela se zbieni, a planinskite razbieni na pove}e grupi.

      Op{ta karakteristika na ku}ite i vo dvata tipa e deka sekoga{ imaat po dve vrati. Ednata, pomalata, im slu`i za upotreba na lu|eto, a golemata za dobitokot, za tovarnite `ivotni i za kolite. Ku}ite se so prizemje i kat. Prozorcite se mali. Vo Drimkol, pokraj drugite oddelenija, ima i priemna, odnosno, gostinska odaja. Op{to zemeno, pe~albarskite ku}i se pogolemi i sodr`inski pobogati. Ku}ite vo polskite sela se izgradeni od kamen, drvo i plit, so prostorni obgradeni dvorovi, a vo planinskite ku}i kako materijal za gradba se upotrebuvani kamenot i drvoto. Podovite i vo dvata tipa ku}i se od nabiena zemja. Ekonomskiot del vo polskite sela se sostoi od ambari, plevni i ko{ari, a vo planinskite sela od ko{ari i trla. Na krajot, da zabele`ime deka zagrevaweto na prostoriite se vr{i preku ogni{te vo koe gori ogan, a ~adot izleguva niz baxata ili oxakot. Ku}ata od ovie krai{ta (vpro~em, toa se odnesuva i voop{to za makedonskata ku}a) e prisposobena za `iveewe vo letnite meseci, a samo izvesni prostorii za zimskite meseci. Nedostatocite na ovaa koncepcija se kompenziraat so oblekata.

      Eden od najkarakteristi~nite belezi na narodnosnata pripadnost e, sekako, nosijata. [arolikosta na narodnata nosija vo Makedonija na{la odraz i vo ovie krai{ta. Toa osobeno se odnesuva za `enskata, koja vo stru{kiot kraj se javuva vo pove}e varijanti, sprema predelskata pripadnost.

      Postarata nosija vo Struga i vo Drimkol bila re~isi ista. Taa se sostoi od ko{ula koja, pove}e na gradite, e i{arana so pre|a i srma; zabun ili zoban od {arena tkaenina postavena so pamuk, kla{enik od doma{na kla{na, xube bez rakavi vezeno so srma; {aren skutnik (bof~a); {areni, pleteni ~orapi; opinci od surova ko`a ili podocna ~evli; na glavata sokaj~e i ~podbradnik pod bela i izvezena {amija.

      Nosiite vo Stru{ko Pole i vo Malesija se mnogu sli~ni vo krojot i vo na~inot na oblekuvawe, no vo vezot se zabele`uva golema razlika. Ona {to e karakteristi~no re~isi za celata brsja~ka nosija vo koja spa|aat i ovie, e dolgata ko{ula so bogati vezovi na rakavite, na polite i na gradite. Nad ko{ulata lete se nosi pamu~na saja, a zimno vreme kla{enik od bela kla{na. I sajata i kla{enikot se bez rakavi, ukraseni so srebrena i zlatna `ica, par~iwa od ~oja, itn. Otspredi: skutnici ubavo istkaeni so razli~ni {ari. [areni ~orapi i opinci. Na glavata marama bogato izvezena.

      Nosiite vo Stru{ko Pole i vo Malesija se mnogu sli~ni vo krojot i vo na~inot na oblekuvawe, no vo vezot se zabele`uva golema razlika. Ona {to e karakteristi~no re~isi za celata brsja~ka nosija vo koja spa|aat i ovie, e dolgata ko{ula so bogati vezovi na rakavite, na polite i na gradite. Nad ko{ulata lete se nosi pamu~na saja, a zimno vreme kla{enik od bela kla{na. I sajata i kla{enikot se bez rakavi, ukraseni so srebrena i zlatna `ica, par~iwa od ~oja, itn. Otspredi: skutnici ubavo istkaeni so razli~ni {ari. [areni ~orapi i opinci. Na glavata marama bogato izvezena.

      Najkarakteristi~no vo `enskata nosija e vezot koj ~esto ja pravi golemata razlika, ne samo pome|u nosiite od pooddelni predeli, tuku i vo samite tie predeli, pome|u selata. Vezot e edna od najstarite granki na narodnoto tvore{tvo. Toj se odlikuva so harmoni~ni i ubavi formi, bogati motivi zemeni od prirodata i potoa stilizirano preneseni na raznite delovi od nosijata: ko{ulata, sajata maramata i dr. Bogatstvoto na {arite i raznovidnosta na motivite dostignuvaat virtuoznost. Harmonijata na boite i na ornamentite e na golema umetni~ka viso~ina, mo`e da se re~e edinstvena vo narodnoto tvore{tvo.

      Vezot e najcenetoto i najkarateristi~noto {to mo`ela da go sozdade `enskata raka vo oblasta na narodnoto tvore{tvo. Za na{ata selanka vezeweto sekoga{ pretstavuvalo najsakano zanimawe. U{te kako mala taa bila upatuvana vo tajnite na ovaa makotrpna no istovremeno blagorodna rabota. Sramota bilo za celoto semejstvo ako devojkata ne znaela da veze. I narodnata pogovorka - "[araj, paraj, Bojano: Dejna {araj, no}e paraj" - e dostatna ilustracija za toa na kakov podbiv bile izlo`uvani onie {to ne znaele da vezat.

      Vo vezot `enata gi izrazuva svoite najintimni ~uvstva: radosta, sre}ata, qubovta, silata, tagata i makata. Vo nego taa go veze svojot zanes i svoite soni{ta, svojata vera i svoite spomeni. Vo vezot devojkata go izrabotuva najubaviot podarok za ~ovekot {to go saka:

      So najubavi vezovi se ukraseni `enskite ko{uli i krpite za na glava, osobeno nevestinskite. Ko{ulata e od belo, debelo doma{no leneno, konopeno ili pamu~no platno na koe lesno mo`e da se veze po broeni `ici. Vezovite na ko{ulite se izvedeni so volnen, svilen ili pamu~en konec. Boite sami gi odbirale, a bojadisuvaweto se vr{elo so prirodni boi od rastitelno poteklo. Isto taka i krpite za na glava (maramite, {amiite) se od doma{no platno. Op{to zemeno, na ovie nosii osnovni se dve boi: crvenata vo razni nijansi i crnata. Na nosijata od Malesija se javuva i vez od portokalova boja.

      Na ko{ulata vezot e rasporeden na najvidlivite mesta, i toa, po rakavite i po dolniot del (dolnicata), a pomalku na jakata i na prednicite, odnosno, na gradite. Na rakavite vo ovie krai{ta vezot se protega od laktot do kitkata (vo Debarsko i Gostivarsko vezot go pokriva re~isi celiot goren del od rakavot, od ramoto do kitkata). Na rakavite od Malesija vezot pokriva pogolem prostor i se odlikuva so mnogu ubava skladnost. Na dolnicata e "okole{" vo vid na lenta, a na nekoi mesta se javuva vez so bel pamu~en konec. Rakav~iwata (dodatok na nosijata od Drimkol) isto taka se izvezeni. Gornata obleka - kla{enik, zabun, saja - e vezena na prednicite, a dolnite delovi i rabovite se i{arani pove}e so vezeni ili ednostavni aplikacii od crvena boja ili so bikmiwa i gajtani.

      Ornamentalnoto bogatstvo e neopfatno. Tuka se ~uvstvuva izvesno vlijanie na isto~nata umetnost bogata po forma i sodr`ina, no isto taka e manifestirana i makedonskata naklonetost kon ornamentirawe. Ornamentikata e predimno geometriska. Najizrazna i najzastapena e geometriskata figura so mnogu bogata skala od prosta linija do najslo`enite ornamentalni kompleksi (Malesija). Se sre}avaat triagolnici, ~etiriagolnici, mnoguagolnici, rombovi i krstovi vo razli~ni kombinacii. Vegetabilnite motivi gi ima sosem malku, no i tie se taka stilizirani {to te{ko mo`at da se opredelat. Figurativnite motivi vo ovoj kraj re~isi i ne se zastapeni.

      Op{to zemeno, site patepisci ja falat stru`ankata zaradi ubavata nosija i nejzinata li~na ubavina, a eden od niv, od krajot na minatiot vek, veli: "Stru`ankite se osobeno mnogu pro~ueni po ubavinata i od nivnata ubavina poteknuva pogovorkata - "Kako Struga, nema druga". I ponatamu: "Vistina e deka vo Struga nema ni sakati ni grdi `eni. I babata od osumdeset godi{na vozrast se dr`i pravo, so lesen od, ubavo dr`ewe i cvrsta ubava stava", zavr{uva patepisecot.

      Od krajot na 19 vek, so probivot na zapadnoevropski fabri~ki materijali, i nosijata i vezot poleka pretrpuvaat mnogu izmeni. Osobeno toa se odrazuva na vezot. Fabri~kiot materijal za bojadisuvawe, odnosno, anilinskite boi po~nuvaat masovno da se upotrebuvaat, a so toa vezot ja gubi svojata sve`ina, so~nost i bogatstvo.

      Po Vtorata svetska vojna, so intenzivnata industrijalizacija, na{eto op{testvo odi so golemi ~ekori napred i se menuva, a toa vlijae i na sekojdnevniot `ivot. Masovnata migracija od seloto vo industriskite centri i gradovi, vo golema merka se odrazuva i vo menuvaweto na dotoga{niot na~in na `iveewe. No tie odnosi ne se svojstveni samo za novite `iteli vo gradovite. Na eden ili na drug na~in toa se manifestira i vo seloto. Fabri~kite proizvodi go olesnuvaat na~inot na `iveewe, a toa se odrazuva i vrz nosijata, odnosno oblekata. Gotovite fabri~ki tekstilni proizvodi mnogu ja uprostuvaat rabotata okolu podgotvuvaweto na oblekata, taka {to narodnoto tekstilno tvore{tvo se napu{ta, a so toa i nosijata pretrpuva zna~ajni izmeni. Se po~esta e slikata na poluselski-polugradski oble~eni `eni. Vezot, dokolku se odgleduva, e sveden na eden sosem mal porab okolu kitkata. Nekade so pomali, a nekade so pogolemi ~ekori, zaedno so nosijata se gubi i narodniot vez, eden od nablagorodnite elementi na narodnoto tvore{tvo.

      [to se odnesuva do ma{kata nosija, taa re~isi nasekade bila ista. Beli, tesni be~vi op{ieni so crn gajtan, }ur~e, xamadan, gun~e. Na glava plitka i niska kapa, a na nozete beli ~orapi so mali {ari i opinci od surova ko`a, odnosno ~evli (vo Struga i Drimkol). Ko{ulata e od belo doma{no platno so sosem mal vez na jakata i na gradite (zetovskite se malku pobogato izvezeni). Mnogu porano otkolku `enskata nosija, ma{kata bila izostavuvana, a toa e i normalno, osobeno kaj pe~albarite koi sekoga{ vnesuvale novini vo `ivotot na svoite soselani. Denes ma{kata nosija, duri i iscelo neza~uvana, voop{to ne mo`e da se vidi, a ako vo nekoj slu~aj se javi, toga{ toa e golem nastan i za samoto mesto.