Vo 1783 godina angliskiot avtor Xon Bju vo London objavil karta na "Turcija vo Evropa" i ja ozna~il Struga vrz nea. Na toj na~in gradot kraj Crn Drim stanal poznat i nadvor od granicite na Turskoto carstvo. Isto taka, site patepisci {to ja posetile Jugozapadna Makedonija, gi spomenuvale i gi opi{uvale i Ohrid i Struga.

      Prez celiot 18-ti vek vo istorijata na gradot se prisutni te{kite posledici od neprekinatite me|usebni borbi na albanskite feudalci. Site nivni `estoki presmetki pomalku ili pove}e se odrazuvale i vrz `ivotot vo Struga i Stru{ko. Taka, od 20 januari 1792 godina pa se do 10 fevruari, okolu 3000 vojnici ograbuvale i vr{ele nasilstva niz Struga. Ne ostanala nitu edna ku}a neograbena; nekoi ku}i bile opo`areni, a ikonite vo glavnata gradska crkva ispokr{eni, Ovoj neprijaten nastan se opi{uva vo Kondikite na crkvata sv. \or|ija:

      "Dojde tuka vo Struga i vo okolnite sela asker do 3 iljadi, tolku (mnogu bea - bm), {to go opustija svetot (okolinata - bm). Bea: glavatarot i prviot od askerite - sinot na zlostornikot Alemuhtar, koj{to ima{e pove}e asker, vtoriot - Ismail aga od Podgradec zaedno so brata si, tretiot - Muco ^e{ma i mnozina drugi, no ovie bea prvencite. I sedea tuka do 10 fevruari. I {to da ka`am: tolku lo{o napravija, {to ne ostana ku}a, kade nema{e (vojska - bm). [to vidoa i {to najdoa prokletnicite, ne ostavija, duri vo nekoi ku}i potkladoa ogan i gi izgorea."

      Vakvite vleguvawa na albanskite feudalci, so mnozina vooru`eni lu|e, vnesuvale strav i nesigurnost vo Struga i vo Stru{ko. Od sli~ni poseti treperele i muslimanskite `iteli na gradot, glavno Turci. Trgovijata vremeno zamirala, a prekratuvale i soobra}ajnite vrski so Albanija. Turskite vlasti vo Ohrid i vo Struga ne bile vo sostojba da gi spre~at albanskite feudalci koga }e posakale da navlezat vo tie oblasti na Makedonija. Vilaetskiot centar Bitola bil daleku za kakva i da e brza intervencija protiv samovoljata na me|usebno sudrenite albanski feudalci, koi{to se borele za presti`, zgolemuvaj}i go brojot na vooru`enite platenici i ograbuvaj}i gi sosednite teritorii i vo Albanija i vo Makedonija. Tie ne go {tedele ni sopstveniot narod.

      Kon krajot na 18-tiot vek vo Ohrid svojata vlast ja zacvrstil poznatiot Xeladin beg, silen feudalec, vazal na odmetnikot od sultanot Ali pa{a Janinski, ~ija{to vnuka Sabie ja imal za `ena, za i krvno da se povrze so svojot gospodar, koj ne znael za milost koga se rabotelo za negovite li~ni interesi. Vo taa smisla, i dvajcata bile mo{ne sli~ni.

      Xeladin beg upravuval, vo isto vreme, so u{te dva makedonski grada: Struga i Resen. Vsu{nost, pod negova neposredna vlast se nao|ale Ohridsko, Stru{ko i Prespa, iako turskite vlasti se stremele da gi namalat i da gi stesnat granicite na negovoto vlijanie. Xeladin beg upravuval surovo so site `iteli na Ohrid, Struga i Resen, bez ogled na narodnost i vera. No, toj sepak se zastapuval za nekakvi eti~ki principi. Poznato e deka naredil da se obesi eden Tur~in zaradi nasilstvo nad makedonska selanka. Sli~nite postapki mu pomognale donekade da stane duri i popularen.

      So cel da go otstranat Xeladin bega, centralnite vlasti na Turskoto carstvo go nazna~ile za upravitel na grad Ohrid i na Ohridsko i Stru{ko Ibraim Pa{a od Berat, eden od najvernite lu|e na sultanot. [tom nau~il za taa opasnost za zeta si Xeladin beg, Ali pa{a Janinski ispratil vojska da go spre~i Ibraim pa{a da vleze vo Ohrid. Vojskite se sudrile vo 1801 godina na stru{ka teritorija, vo blizina na selot Zagra~ani. Pobedil Ibraim pa{a. Sepak toj se smiril so Ali pa{a Janinski. Blagodarenie na toa, Xeladin beg vladeel vo ovie krai{ta do 1830 godina, koga izbegal vo Skadar, vo Albanija, kaj eden svoj drug za{titnik.

      Xeladin beg gi izma~uval lu|eto so ~esti besplatni raboti (angarii). Na toj na~in izgradil rasko{ni sarai (feudalni dvorci) vo Ohrid, Resen i Struga. Vo svoite spomeni, Nikola Pop Stefanov se se}ava za gradbata na sarajot na eden od ostrovite na Crn Drim, vo Struga:

      "1808 godina, 6-ti Juni. Izgradivme za Xeladin beg vo rekata sarai. I toga{ bes{e stra{na angarija, zatoa {to begot naredi narodot da nosi materijal i da gradi sarai. Vo isto vreme i resenci izgradija sarai."

      Spomenatite sarai bile mo{ne interesni zgradi. Okolu niv te~ela voda. Na tretiot kat se nao|al eden salon, vo vid na osumstrana prizma, so po edna ~e{ma, na sekoja strana, so vkusno ukraseni mermerni korita. Saraite bile vol{ebno ubavi, a stru{kite sarai, izgradeni sred rekata Crn Drim, dolgi godini pretstavuvale vistinska atrakcija duri i za evropskite patepisci, {to go posetuvale ovoj kraj, dodeka ne bile razurnati.