Struga e makedonski grad, niknat odamna od dvete strani na polnovodnata reka Crn Drim, {to niz svoeto korito gi odleva vodite na Ohridskoto Ezero. Sovremenata nauka ne raspolaga so podatoci za to~niot datum na sozdavaweto na ovoj rasko{no ubav grad, raspolo`en me|u prekrasni nivi, liva|e i gradini, opkru`en vo dale~ina so visoki planini.

      Po pojavata na Ju`nite Sloveni na Balkanskiot poluostrov kraj bregovite na Ohridskoto ezero stignale pripadnicite na plemeto Bereziti (Brsjaci). Tie do{le od istok, preku Bitolsko i Prespa. Berezitite, nesomneno edno od najgolemite makedonski slovenski plemiwa, se naselile i vo Stru{ko, kade se izme{ale i so ednokrvnite Mijaci, koi{to tamu navlegle od sever.

      Verojatno toga{, kon krajot na 6-tiot ili vo po~etokot na 7-miot vek, Berezitite ja osnovale dene{na Struga. Nekoi avtori pretpostavuvaat deka Berezitite na{le na toa mesto pusti urnatini od mnogu postara staromakedonska naselba. Postoi i druga mo`nost za razgleduvawe na ova pra{awe. Mo`ebi drevniot grad `iveel se do nabli`uvaweto na Berezitite vo Ohridsko i Stru{ko, koga negovite ziteli opfateni od strav go napu{tile i se zasolnale vo planinite.

      Okolu istekot (Ustata) na Crn Drim se protegalo golemo mo~uri{te - {to verojatno go pokrivalo celoto dene{no Stru{ko Pole - polno so raznoviden i bogat rastitelen svet ({evar, trski i dr.), a i so divi `ivotni. Zaradi toa, `itelite na mladata naselba Struga nemale zo{to da se pla{at od nedostig na hrana. Berezitite bile odli~ni lovci i ribolovci, a Crn Drim i Ohridskoto Ezero im davale neograni~eni mo`nosti za bogat ribolov. Ovaa neobi~no va`na stopanska osnova, potoa izobilstvoto so voda i so drugi prirodni bogatstva vo najneposrednata okolina, i ovozmo`ile na Struga da se razviva postepeno i neprekinato, do odredeni granici, obusloveni od blizinata na Ohrid, grad so o~igledno pova`na i poklu~na strate{ko-geografska polo`ba. Okolu Struga niknele polski i planinski sela. Taa im stanala centar vo sekoj pogled.

      Nabrgu po doa|aweto na bugarskite tatarski plemiwa na Balkanskiot poluostrov, nivnite hanovi se stremele da gi pro{irat granicite na svojata dr`ava za smetka na svoite sosedi, pred se Makedonija i Vizantija. Hanot Presijan navlegol vo isto~niot del na Makedonija, najverojatno vo Bregalni~kata oblast i severno i ju`no od nea. Knezot Boris (853-888), koj{to gi prisilil Bugarite na pokrstuvawe, gi istisnal Vizantijcite od teritorijata na cela Zapadna Makedonija i ja pokoril Struga so okolinata. Toj navlegol dlaboko i vo Albanija, kade `iveele i Makedonci.

      Otprvin Vizantija voop{to ne sakala da ja priznae novata polo`ba vo ovoj del na Balkanskiot Poluostrov, no podocna, vo 864 godina, sklu~uva dogovor so bugarskiot knez Boris Prvi i ja priznava, de jure, negovata vlast vo novopokorenite oblasti, zna~i i vo Makedonija. Struga ostanala pod bugarska vlast i vo vremeto na bugarskiot car Simeon (893-927), koj nastojuval sosema da ja istisne Vizantija od Balkanot, za da sozdade edno ogromno ju`noslovensko carstvo (takvi idei imale podocna i makedonskio car Samuil i srpskiot car Du{an).