Po vremenoto zadu{uvawe na Ilindenskata revolucija, Stru{kiot komitet na VMRO prezel niza merki za da im pomogne na onie sela {to najmnogu nastradale. Komitetot ja sproveduva vo delo zamislata za samopomo{ na makedonskiot narod, {to se poka`a pobrza i poefikasna otkolku sredstvata davani od razni propagandi. Pomo{ dade i crkvata Sv. \or|ija. Vo zapisnikot od sednicata na upravata, odr`ana na 31 avgust 1903 godina, se gleda deka "vo taa godina (dodeka be{e pitrop Teodosie Golabov) crkvata ima{e prihod od 20258 gro{evi ... {to bea upotrebeni za platite na u~itelite, pevcite (psaltite), slugite i za milostina". Pod milostina se ozna~eni sredstvata dadeni kako pomo{ na bedni semejstva od zaginati revolucioneri.

      Vo mesec oktomvri 1903 godina u{te eden nastan ja potvrdi revolucionernosta na `enite vo Stru{ko. Martinica, od seloto Jablanica, ~lenka na VMRO, zastrelala eden naroden predavnik i turski {pion. Turskite vlasti ja fatile, ja vrzale i ja prefrlile vo centralniot zatvor vo Bitola. Martinica ne se smirila so sudbinata, tuku uspeala da izbega od zatvorot, so pomo{ na drugi zatvorenici. Nastanot ja iznenadil bitolskata policija, koja ne uspeala da i vleze vo traga. Martinica `iveela ilegalno i prodol`ila da raboti za Revolucionernata organizacija.

      Stru{kiot komitet na VMRO navistina brgu ja obnovil revolucionernata mre`a na teritorijata. Vo proret~enite rakovodstva na selskite komiteti vlegle novi i pomladi lu|e. I `enskite grupi na Organizacijata bile pro{ireni i zgolemeni so novi ~lenovi.

      Novo`ivnatata srpska propaganda vo Stru{ko prodol`uva da sozdava pre~ki za normalnata dejnosta na VMRO. Iako mnogu slaba, taa ne se otka`uva od ovoj reon. Nejzinite agitatori vrbuvaat privrzanici duri i me|u ~lenovite na Revolucionernata organizacija, {to dovede do podgotvuvawe ubistvo na vojvodata Stavre Gogov, koj{to se projavil kako golem neprijatel na vrhovistite, i na site stranski propagandi, ~ii celi bile denacionalizacijata na Makedoncite. Platenikot te{ko go ranil vojvodata, no toj sepak ozdravel po nekolku sedmici i prodol`il da dejstvuva vo reonot. Toa stanalo vo 1906 godina. Istata godina turskite vlasti go ubile mo{ne aktivniot sorabotnik na VMRO sve{tenikot Petre od selo Vev~ani. Toa ubistvo predizikalo golem revolt kaj naselenieto, a komitetite go ispolzuvale za pozasilena agitacija me|u Makedoncite i me|u prijatelite muslimani.

      Na 11 april 1907 godina, makedonski borci od nekolku ~eti se sobiraat vo Vev~ani na sovetuvawe. Vo seloto imalo nad 350 ku}i, so nad 3000 `iteli. Pristignatite ~eti bile pod rakovodstvo na vojvodite Stavre Gogov i drugi. Turskite vlasti gi otkrile. Vo seloto pristignale turski voeni edinici, pridru`eni od ba{ibozuci od Labuni{ta, Oktisi i Podgorci. Vojvodata Gogov zaginal opkru`en vo edna same~ka kamena kula.

      Po Hurietot, 1908 godina, mladoturskata vlast pobarala Makedonci od Struga za slu`ewe vo turskata vojska. Na mnozina im bile vra~eni pokani, za da se javat vo opredelena edinica. Toga{ baba Paru{ka, od Struga, sama prefrlila 190 Makedonci od gradot v planina, kade {to i se pridru`ile na ~etata na Petar ^aulev (koj se zasolnil privremeno vo Albanija).

      Dve godini potoa, na 5 maj 1910 godina, Makedoncite vo Struga odr`ale gradsko godi{no sobranie za razgleduvawe na nekoi kulturno-prosvetni problemi. Prisutnite izbrale crkovno-u~ili{en odbor od redovite na poaktivnite stru`ani. Site izbrani bile mirjani. Odborot, pokraj drugoto, predlo`il da se izgradi nova u~ili{na zgrada vo Struga, zatoa {to starata bila dotraena. Gra|anite ja prifatile inicijativata i po~nale da vnesuvaat dobrovolni prilozi.