Hidrobilo{ki zavod - Ohrid       Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid, kako najstara institucija na Balkanot od toj vid, osnovan vo 1935 godina, so svoite dolgogodi{ni istra`uvawa dal golem pridones na poleto na za{titata na Ohridskoto Ezero. Hidrobiolo{kiot zavod ima poseben pridones vo sledeweto na sostojbata na ezeroto, a osobeno na vlijanieto na ~ovekovite aktivnosti. Vo vrska so ova zavodot pokrenuval ili u~estvuval vo pove}e inicijativi za za{tita na ezerskiot ekosistem me|u koi posebno zna~ajni se inicijativata za izgradba na kolektorski sistem za za{tita na otpadnite vodi i vnesuvawe na ezeroto vo listata na prirodni nasledstva na UNESKO. Hidrobiolo{kiot zavod so svoi predlozi aktivno u~estvuval i vo podgotvuvaweto na zakonskata regulativa i programite za za{tita na ezeroto i negovoto slivno podra~je, kako na primer, taa za vra}awe na rekata Sateska vo nejzinoto staro re~no korito i dr. Pokraj toa, u{te od svoeto osnovawe, vo mrestili{tata na zavodot se vr{i odgleduvawe na li~inki i podmladok od ohridskata pastrmka so cel da se za~uva gustinata na populacijata na ovoj endemi~en vid. Vo izminatite {eesetina godini od postoeweto na Zavodot, Ohridskoto Ezero e poribeno so nad 500 milioni riben podmladok od ohridska pastrmka. Nacionalen park Gali~ica       Vo ramkite na Nacionalniot park Gali~ica, prvite aktivnosti na poleto na za{tita na slivnoto podra~je na Ohridskoto Ezero napraveni se vo 1952 god. so po~nuvawe na izgradbata na pregradi na dolot Letnica. So proglasuvawe na Nacionalniot park Gali~ica vo 1958 god. ovie aktivnosti, dopolneti so biolo{ki merki, se intenziviraat i pro{iruvaat na dolovite Ra~a i Stankov Dol. Nesomneno, najvpe~atlivi rezultati se postignati vo zgolemuvaweto na povr{inite pod {umi i vkupnata drvna zaliha. Kako potkrepa na ova se i slednive podatoci: od vkupnata povr{ina pod {uma 10 500 hektari i drvna rezerva od 133 000 m3 vo 1959, vo 1993 (posledni merewa) pod {uma ima povr{ina od 14 458,55 hektari i drvna rezerva od 673 619 m3. Pokraj aktivnostite za za{tita na prirodata vo Nacionalniot park Gali~ica, upravata na parkot kontinuirano vr{i i ja potpomaga nau~no-istra`uva~kata rabota vo vrska so parkot.

Sistem za za{tita na Ohridskoto Ezero       Osobeno seriozen izvor na zagrozuvawe na Ohridskoto Ezero pretstavuvaat otpadnite vodi (fekalni i industriski) koi se vlevaat vo ezeroto od gradot Ohrid i naselbite vdol` bregot. Vo 1977 godina, so studijata za za{tita na Ohridskoto Ezero od otpadni vodi e definiran tehni~kiot koncept za za{tita na makedonskiot del od ezeroto. Izgradbata na objektite od Sistemot za za{tita na ezeroto zapo~na vo 1985 god., a do 1987 izgradeni se 20 km kolektor, {est pumpni stanici i stanica za pro~istuvawe so kapacitet od 120 000 ekvivalentni `iteli. Sistemot so rabota zapo~na vo 1988 godina, a pro~istenata voda se ispu{ta nadvor od ezeroto, vo rekata Crn Drim. Podocna se doizgradeni u{te 10 km od kolektorskiot sistem na potegot od Ohrid do avtokampot Ele{ec, i u{te 3 pumpni stanici. Preku ovoj sistem, godi{no se transportiraat i pre~istuvaat nad 5 milioni kubni metri otpadna voda. Denes kolektorskiot sistem i pro~istitelnata stanica se upravuvani od Me|uop{tinskoto Javno Pretprijatie Proakva. Mrestili{te so ribnici [UM       Mrestili{teto so ribnici [UM, formirano vo 1960 god., vr{i ve{ta~ko mrestewe na ohridskata pastrmka i poribuvawe na ezeroto so nejzin podmladok. Od 1970-ta, posle izgradbata na hidrocentralite na rekata Crn Drim, Globo~ica i [piqe, mrestili{teto e zadol`eno za odr`uvawe na fondot na jagulata vo Ohridskoto Ezero. Pokraj toa, mrestili{teto sobira statisti~ki podatoci za ribolovot i vr{i biometriska statistika po vidovi ribi. Zavod i Muzej - Ohrid       Stru~nite lica od Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i Narodniot Muzej - Ohrid, glavno se zanimavaat so spomeni~koto nasledstvo i muzejskite vrednosti od Ohrid, no tie dale svoj pridones i vo za{titata na krajbre`niot pojas na ezeroto, zelenite povr{ini i dr.