Slivot na Ohridskoto Ezero ja opfa}a oblasta od koja vodata se sleva vo nego. Posle prenaso~uvaweto na rekata Sateska, povr{inata od Ohridskata Kotlina od koja vodata se sleva vo ezeroto iznesuva 1129 km2. Me|utoa, so ogled na karstniot karakter na planinata Gali~ica, Ohridskoto Ezero e vo podzemna vrska so Prespanskoto, poradi {to efektivnoto slivno podra~je na ezeroto ja nadminuva brojkata od 2000 km2.
Vodata od do`dovite i topeweto na snegot vo slivnoto podra~je se sleva vo potoci i reki ili pak vo podzemnite vodi, a site tie zaedno vo Ohridskoto Ezero. Ottamu, zagaduvaweto na vodotecite i po~vata vo bilo koj del od slivnoto podra~je mo`e da vlijae na `iviot svet vo Ohridskoto Ezero. Od tie pri~ini, vistinska za{tita na ezeroto e mo`na samo dokolku se zeme predvid celokupnoto slivno podra~je.
 |
Ohridskoto Ezero e zasolni{te za golem broj endemski i reliktni vidovi. Utvrdeno e deka 88% od infuzoriite se endemski za Ohridskoto Ezero. Istoto va`i za 90% od mekotelite, odnosno za 60% od ribite; | |
|
Vo Ohridskoto Ezero `iveat 17 avtohtoni vidovi na riba od koi 10 imaat komercijalna va`nost; | |
|
Na prostorot na nacionalniot park Gali~ica
se registrirani 182 drvenesti rastitelni vidovi me|u koi najmalku
eden e endemski za parkot, a golem broj drugi se endemski za Balkanot;
od faunata, poznati se 10 vidovi vodozemci, 18 vleka~i, 124 ptici
i 18 vidoci cica~i;
| |
|
Nekoi planktonski vidovi vo Ohridskoto Ezero se registrirani i na 200 metri dlabo~ina; | |
|
Vo makedonskiot del od slivnoto podra~je na Ohridskoto Ezero se otkrieni 17 neolitski arheolo{ki nao|ali{ta, 16 se od bronzeniot period, 36 od ilirskiot i nad 100 arheolo{ki nao|ali{ta datiraat od podocne`nite periodi; | |
|
Vo momentov slivot na Ohridskoto Ezero go naseluvaat 142 000 `iteli na makedonskiot del i nad 43 000 `iteli na albanskiot del; | |
|
Vkupnata povr{ina na obrabotlivo zemji{te vo slivot na Ohridskoto Ezero iznesuva 39 000 hektari; | |
|
Se procenuva deka brojot na `iteli vo slivot na Ohridskoto Ezero do 2025 godina }e se zgolemi na 200 000 na makedonskiot del, odnosno 70 000 na albanskiot del; | |
|
Poradi otsustvoto na pre~istitelna stanica na albanskiot del od slivot, vo ezeroto se slevaat komunalni otpadni vodi od 36 000 `iteli; | |
|
Starosta na Ohridskoto Ezero se procenuva na 2-3 milioni godini; | |
|
Ohridskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 690 metri, a maksimalnata dlabo~ina iznesuva 289 metri; | |
|
Ohridskoto Ezero pokriva povr{ina od 358,2 km2, a dol`inata na bregot iznesuva 87,5 km. Maksimalnata dol`ina na ezeroto iznesuva 30,8 km, dodeka najgolemata {iro~ina e 14,8 km; | |
|
Vkupniot volumen na ezeroto iznesuva 58,6 km3; | |
|
Srednoto koli~estvo na voda {to istekuva
od Ohridskoto Ezero preku rekata Crn Drim iznesuva 22,2 m3/s;
| |
|
Ohridskoto Ezero e ogradeno so visoki planinski masivi: na istok toa e planinata Gali~ica so maksimalna viso~ina od 2 255 metri, a na zapad toa se Mokra Planina i Jablanica, so maksimalna viso~ina od 1 945 metri; | |
|
Prespanskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 845 metri, a negovata maksimalna dlabo~ina iznesuva 52 metri; na istok e ogradeno so planinata Pelister, so maksimalna viso~ina od 2 601 m, na zapad so planinata Gali~ica, dodeka na jug so planinite Maq I Tata i Suva Gora; | |
|
Vo slivot na Ohridskoto Ezero se nao|aat 40 reki, od koi 23 na albanska i 17 na makedonska teritorija; | |
|
Srednata godi{na temperatura vo regionot
na Ohridskoto Ezero iznesuva 11,4°C;
srednata maksimalna temperatura vo juli i avgust iznesuva 21,2°C,
dodeka apsolutniot maksimum e 34,4°C,
registriran vo avgust; -1,5°C
e srednata minimalna temperatura izmerena vo januari, a -17,2°C
e apsolutniot minimum, isto taka izmeren vo januari;
| |
|
Srednoto godi{no koli~estvo na vrne`i iznesuva 704 mm vo Ohrid, 823 mm vo Struga i 734 mm vo Pogradec; | |
|
Severniot veter e naj~est vo Ohridskata Kotlina, osobeno vo esen i zima; vo tekot na proletta i letoto, naj~esti se ju`niot i jugo-zapadniot veter; | |
| |
avtohton - doma{en, lokalen; organizam koj postojano `ivee vo edna sredina i e karakteristi~en za taa sredina | |
| |
eutrofno ezero - ezero so visoka i zabrzana produkcija na organski materii,
~ija voda sodr`i minimalna koli~ina rastvoren kislorod | |
| |
biodiverzitet - biolo{ka raznovidnost; raznovidnosta od rastenija i `ivotni, nivnata genetska razli~nost, nivnite vzaemni vrski i ekolo{kite procesi, zaednicata i predelot vo koj tie se naseleni | |
| |
oligotrofno ezero - ezero so slab rast na rastenija i golema proyirnost. Oligotrofnite ezera sodr`at malku organska materija, a golemo koli~estvo na rastvoren kislorod | |
| |
ekosistem - zaednica od rastenija, `ivotni i ne`ivata priroda koja ja naseluvaat i so koja se vo tesna vzaemna vrska | |
| |
plankton - vodni organizmi {to `iveat na povr{inata ili pod povr{inata na otvorenata voda (pelagijalot), a koi nemaat dovolno sila da se sprotivstavat na vodnata struja koja gi nosi | |
| |
endemski - rastitelen ili `ivotinski vid {to e naselen na ograni~eno podra~je | |
| |
relikten - rastitelen ili `ivotinski vid {to opstanal do denes od blisko
ili dale~no minato. Vakvite vidovi bile {iroko rasprostraneti vo minatoto, no denes po pravilo se za~uvani na pomali prostori | |
| |
eutrofikacija - proces na zbogatuvawe
so organski materii vo `ivotnata sredina; dolgogodi~en proces preku
koj edno ezero se probrazuva vo mo~uri{te i na krajot is~eznuva
pretvoraj}i se vo pole
| |
|
