Ilinden 1903


      Po pristignuvaweto na Rusinski vo Ohridsko, Ohridskata revolucionerna okolija bila podelena, zaradi polesno funkcionirawe, na deset revolucionerni reoni, so glaven centar vo Ohrid, a so sedi{te na potcentar vo Struga. Spored taa podelba, na stru{kata teritorija bile sozdadeni revolucionerni reoni:

      - Devetti revolucioneren reon: Stru{ki, so psevdonim Drimkol, a so centar vo seloto Vev~ani i

      - Desetti revolucioneren reon: Malesija, od desniot breg na rekata Crn Drim, a so centar vo seloto Prisovjani.

      Nastapuva i istoriskata 1903 godina. Revolucionernite dejnosti vo Stru{ko ne stivnuvaat. Komitetite na VMRO gi polzuvaat zimskite meseci za poneposredna rabota so ~lenstvoto i so celoto naselenie. No i turskite vlasti ne sedat mirno. Policijata ispra}a nasekade svoi agenti, pribira podatoci i mu gi dostavuva na stru{kiot mudur, za da mo`e da prevzeme soodvetna akcija protiv VMRO. Na 19 januari 1903 godina, mudurot od grad Struga go napu{til svoeto sedi{te, na ~elo na voen odred od okolu 40 askeri, i go posetil seloto Rado`da za da najde komiti. Askerite izvr{ile detalen pretres po ku}ite, no ne na{le ni{to somnitelno. Mudurot se vratil vo Struga bez da mo`e da se pofali deka uspeal vo svojot potfat.

      Vo tekot na prvite meseci na 1903 godina se zaredile niza va`ni nastani {to na soodveten na~in se odrazile i vo Stru{ko. Se odr`al famozniot Solunski kongres na VMRO, svikan od vnatre{ni vrhovisti i projaveni predavnici na makedonskiot narod. Potoa se odr`uva i Smilevskiot kongres vo ku}ata na gorskiot na~alnik Georgi Pavlov ^uranov {to, iako pod pretsedatelstvo na golemiot revolucioner Dame Gruev, minal vo burna atmosfera i vo otvoreni sudiri me|u delegatite od oddelni revolucionerni reoni, od koi nekoi bile podgotveni a nekoi ne bile za vooru`eno vostanie. Ohridskite delegati, {to go pretstavuvale i Stru{ko, se iska`ale protiv objavuvaweto vostanie, zaradi polo`bata na terenot. Sepak, odlukata padnala. Kongresot go opredelil beskompromisniot centralist Hristo Uzunov za na~alnik na revolucionernite ~eti vo Ohridsko i Stru{ko.

      Vedna{ po vra}aweto od Smilevskiot kongres, Hristo Uzunov se nafa}a so zabrzano podgotvuvawe na reonot za aktivno u~estvo vo vooru`enoto vostanie protiv Turskoto carstvo. Komitetite prodol`ile da kupuvaat oru`je i po planinite sozdale ilegalni skladi{ta i zasolni{ta. Na 14 maj 1903 godina, do ohridskoto i stru{koto rakovodstvo pristignuva okru`noto na Glavniot {tab na vostani~kite sili, rakovoden od Dame Gruev (1871-1906). Toa okru`no prepora~uva kurirskite vrski od Struga do Glavniot {tab da bidat vospostavuvani "preku Resensko ili preku Demirhisarsko".

      Od istiot mesec, zabrzano se polnat patroni za ~etite vo ku}ata na Dudulovci vo Struga. Taa ilegalna learnica polnela prose~no, pri normalni uslovi, po 2000 patroni dnevno. Vo isto vreme, Stru{kiot komitet na VMRO gi aktiviral poopitnite `enski grupi, od koi {est bile posebno aktivni. So niv rakovodele desetarkite: Dola Bambalova, Fana Bendova, Mara Kitanova, Mara Me~karova i Para Spasova.

      Nekolku nedeli pred Ilindenskata revolucija na makedonskiot narod, Stru{kiot komitet na VMRO ja zadol`il mo{ne aktivnata ~lenka Vasilka Jakimova Matova da go izveze, spored dadeniot nacrt, znameto na Stru{kiot revolucioneren reon. Bidej}i za izrabotka na revolucionernite znamiwa nemalo edinstvena direktiva so edinstven nacrt, stru`ani go izrabotile svoeto borbeno zname na sleden na~in:

      Od ednata (glavnata - tuka leva) strana bila izvezena devojka so zname vo racete - alegorija na Makedonija - i so natpis na toa zname: "Sloboda ili smrt". Desno od devojkata imalo ispraven mal lav. Devojkata gazela vrz predmeti {to ozna~uvale poraz na Turskoto carstvo.

      Na drugata (desna) strana bil prika`an golem lav vrz turskoto zname so verskite simboli: polumese~ina i yvezda. Vezot od dvete strani bil vrz crvena svila.

      Znameto stoelo pricvrsteno na dolga drvena i mazna ra~ka. Interesno e deka resite od crvena svila i od zlatna srma ne visele od site tri slobodni rabovi na znameto, tuku samo od strana i od dolu. Gorniot rab na znameto bil sloboden, a na vrvot od ra~kata imalo kitka (kako za na svadba).

      Mesecot juli 1903 godina bil ispolnet so najrazli~ni zabrzani dejnosti na gradskite komiteti na VMRO vo Ohrid i vo Struga. Stru{kiot komitet ~esto se sre}aval so golemi te{kotii zaradi etni~kata struktura na naselenieto, a i zaradi blizinata na Albanija. Iako VMRO imala golem broj simpatizeri, sorabotnici i ~lenovi me|u Albancite, sepak stru{koto revolucionerno rakovodstvo ne znaelo kako }e reagiraat Albancite od nivnata mati~na zemja, dokolku reakcionernite krugovi bi uspeale da gi ubedat deka borbata na Makedoncite e antimuslimanska, kakva taa nitu bila nitu mo`ela da bide.

      Drug nere{en problem bil na~inot na vodewe na borbata po objavuvawe na vostanieto. I po Smilevskiot kongres stru{koto rakovodstvo se dvoumelo vo odnos na taktikata i strategijata na borbata, poradi ve}e poso~enite pri~ini. Sosem razli~ni te{kotii imalo vo Ohridsko. Pa sepak, podgotovkite prodol`ile so zabrzano tempo. Ohridskiot revolucioneren reon bil podelen na pet podreoni, od koi dva vo Stru{ko: Stru{ki i Debarski Drimkol - zapadno od rekata Crn Drim, so odgovorni vojvodi Luka Grup~ev i Marko Pavlov, i Malesija, na isto~niot breg na Crn Drim, so odgovoren vojvoda Tase Hristov.

      Bilo re{eno masovno da vostane samo naselenieto vo Gorna i Dolna Debarca i vo Orta Kol, a vo site drugi mesta revolucionernite dejnosti da se ograni~at na gerilski, spored mesnite uslovi i reagiraweto na muslimanskata sredina. Nekolku denovi pred Ilinden, vo vtorata polovina na juli 1903 godina, Ohridskoto reonsko na~alstvo se nao|alo vo mesnosta Davidova Dolina. Na~alstvoto ispratilo okru`no pismo do mesnite komiteti i do vojvodite na ~etite. Komitetite dobile naredba itno da pratat u{te hrana i drugi potrebi od poleto vo planinite; da vospostavat neophodni i sigurni kurirski vrski i da se pogri`at na borcite i na naselenieto da im go pro~itaat Disciplinarniot ustav (pravilnik), usvoen na Smilevskiot kongres.

       Na 2 avgust 1903 godina bile izvr{eni koncentracii na vostani~kite sili, severno od grad Struga, vo Malesija, do @upa. Ve~erta, na denot na objavuvaweto na Ilindenskata revolucija, stru{kite i ohridskite revolucioneri izlepile po ulicite na Ohrid i Struga povici do muslimanite da stojat nastrana od sudirot so oficijalnata vlast. Objavenite povici predizvikale strav i op{ta nesigurnost me|u muslimanite, iako vo niv nemalo zakana kon mirnite i ~esnite lu|e, bez ogled na narodnost i vera.

      Kon kve~erina ~etite na Milo{ vojvoda od Bezevo; na Marko Pavlov od istoto selo; na Cvetan Hristov od Prisovjani; na Tase Hristov i drugi gi zazele svoite borbeni pozicii. Makedonskite borci improvizirale i edna bolnica vo mesnosta ^emerski Dol. Za na~alnik na bolnicata bil odreden vojvodata Tase Hristov. Vo ~etite, pokraj drugite, se vklu~ile i slednite revolucioneri: Stojan Berov, Stojan Kitka od selo Vev~ani; Kostoj~ina - Kota Kuzmanova Pupina, svr{enica na vojvodata Stavre Gogov (taa stanala znamenosec vo ~etata na Stojan Jankulov Torbi~kov od seloto Podgorci); Hristo Koxomanov; Andronik Matov; Serafim Miladinov; Nasto Murat~ev; podvojvoda od Vev~ani; Skender - Tur~in od seloto Vele{ta; Kosta Hristov; Aleksandar ^akarov i drugi.

      Vo no}ta, sproti 3 avgust 1903 godina, revolucionerite od gradot izvr{ile nekolku diverzii. Gi skinale telegrafskite `ici me|u Ohrid i Elbasan i razurnale nekolku pomali mostovi na soobra}ajnicite vo okolinata. Potoa pak se vratile v grad.

      Na 3 avgust site revolucionerni ~eti vo Stru{ko stapile vo borba protiv turskite voeni edinici, a i protiv ba{ibozucite {to gi pridru`uvale. Se povela luta i epi~na borba pri Crven Kamen. So vioren napad vostanicite gi otfrlile askerite, koi vo panika se povlekle nakaj Debar. Istiot den imalo i drugi razdvi`uvawa i sudiri. Botunskata ~eta na vojvodata \ur~in Petrov, zadol`ena da go {titi preminot preku rekata Sateska, ostanala na pozicija do 4 avgust.

      Bre`anskata i Beli~kata ~eta, pod rakovodstvo na Anton Keckarov, Cvetanov i Aleksandar ^akarov, dejstvuvale okolu seloto Velmej. Tie zdru`eni ~eti navlegle vo turska zaseda i bile prisileni da se rasprsnat za da ne bidat celosno uni{teni. Goren~anskata i Orovni~anskata ~eta, pod komanda na P. Glavin~ev, gi razurnale telegrafskite stolbovi me|u Ohrid i Struga i me|u Ohrid i Debar. Vo isto vreme, morovi{tani i misle{evci, rakovodeni od vojvodata \ur~in Dinev, gi isekle telegrafskite `ici me|u Ohrid i Struga i razurnale u{te nekolku mostovi. Kurani~kata, Me{ei{kata i Le{anskata ~eta go napadnale sirulskiot asker vo planinata Koparnica.

      Na 4 avgust, turskite edinici dobile novi zajaknuvawa i gi napadnale vostanicite me|u selata Bre`ani i Lukovo; dodeka makedonskite revolucioneri go napadnale turskiot garnizon vo seloto Vele{ta. Askerite i ba{ibozucite bile pomnogubrojni i gi otfrlile vostanicite kon Ta{-Moruni{ta. Askerite dobile novi zasiluvawa od Ohrid. Opasnosta ~etite da bidat opkru`eni bila sosem realna. Zatoa, vostanicite izvr{ile protivnapad i se spu{tile kon Crn Drim. Go probile neprijatelskiot obra~ i se izvlekle na posigurna pozicija.

      Od 3 avgust se vodele borbi i pri 'R`anska Reka, Umi{ta, Crn Kamen i na drugi mesta. Zdru`enite ~eti od selata Globo~ica, Draslajca, Lo`ani i Ta{-Moruni{ta (130 borci), pod komanda na vojvodite i na~alnicite: Aleksandar Klimov, Risto Tasevski, Pande S. Tomovski (od Oktisi, domazet vo Ta{-Moruni{ta, po~inal vo 1936 godina), Cvetan Hristov i Hristo ^urkov, sobrani vo blizinata na Ta{-Moruni{ta, ~ekale da pristigne ~etata na Luka Grup~ev (od Ohrid). ^etite ostanale na pozicija nekolku denovi bez da se vklu~at vo borbenata akcija, {to imalo tragi~ni posledici.

      Nivnata pasivnost ja ispolzuvale turskite edinici za da izvr{at neophodna koncentracija za pouspe{en napad. Tie gi napadnale makedonskite ~eti na 5 avgust (23 juli po star stil). Se zavrzala `estoka borba. Askerot bil mnogu posilen. ~etite otstapile do mesnosta Ralkovica. Sozdale dve borbeni linii: ednata pri Brce, {to izdr`ala pet~asoven napad, a potoa bila probiena, i vtorata vo samoto selo Ta{-Moruni{ta. Nekolkumina borci se utvrdile zad yidot na selskata crkva, na kraj na seloto. Turskite koloni se stremele da zatvorat krug okolu seloto i da gi uni{tat site ~eti.

      Vojvodite naredile povlekuvawe kon Carev Dol. Ottamu vlegle vo Bigor. Vo isto vreme, naselenieto od Globo~ica izbegalo v planina, a askerite go zazele seloto, go ograbile, go opo`arile i zaklale so studeno oru`je 14 lu|e. Najposle, askerite ja likvidirale i odbranata na Ta{-Moruni{ta, sostavena od nekolkumina junaci zatvoreni vo selskata crkva. Potoa gi povtorile zlostorstvata od Globo~ica. Seloto bilo zapaleno, slu~ajno ostanatite lu|e zaklani, a stari~kata Nikolica Nestorova izgorela do edna ku}a.

      Dodeka traele borbite pri Ta{-Moruni{ta, nekolku `eni - revolucionerki od Struga, prefrlile oru`je (zavitkano vo velenca) do Moroi{kiot Most, pominuvaj}i niz nebroen asker. Ve~erta koga se vratile od akcijata, ednata od niv - Ta{ka Mitreva, koja{to doma ostavila te{ko bolno dete, go na{la mrtvo. Drugite ja pra{ale zo{to ne sedela pokraj nego. Im odgovorila lakonski, kako Spartanka: "[to da pravam sega, ako umrelo - umrelo! Zarem malku na{i bra}a umiraat onamu?!"

      Zdru`enite ~eti izgubile pri Ta{-Moruni{ta golem broj borci. Otfrleni ottamu, tie prodol`ile kon Zba`di. Vo Zba{ka Planina padnal Isak Strezovski. Se sobrale vo Karaorman, kade imalo pove}e zbegovi. ^etite prodol`ile kon Izdeglavje. Patem se sudrile so askerski edinici pri mesnosta Gorica. I tamu zaginale nekolkumina borci, me|u koi i na~alnikot Risto Tasevski i brat mu Naum. Brojot na zaginatite nabli`il kon 40.

      Se do po~etokot na op{tata turska kontraofanziva, stru{kite vostanici bile gospodari na slobodnata teritorija po planinite, polo`ba karakteristi~na za cela vostanata Makedonija (Kru{evsko, Smilevsko, @eleznik, Ki~evsko, itn). Vo vesnikot "Hrvatsko pravo", od 8 avgust 1903 godina, pi{uva:

      "Vostanicite vladeat so celiot gorski predel od klisurata Botinur (!) do Kru{evo i od Lopu{nik pome|u Debar i Ki~evo do ramninite na Bitola, Prilep, Resen i Struga".

      Od sredinata na avgust zapo~nuva op{tata turska kontraofanziva protiv makedonskite revolucionerni sili. Za karakterot na taa kontraofanziva, za po~etokot na Vostanieto, za polo`bata na naselenieto i za nekoi borbi, pi{uva bitolskiot avstriski konzul Avgust Kral vo eden svoj redoven izve{taj:

      "Najlo{i raboti stanale vo nahijata Debarca i vo delovite na okolijata, {to le`at poblizu do Debar, to est, vo severnite sela na Struga, vo takanare~enata Ohridska Malesija i vo Drimkol.
      Pred da pristignat voenite zasiluvawa od Debar, voenite stra`i, rasprsnati po nahijata Debarca, sekako se nao|ale vo lo{a polo`ba i pretrpele sekakvi zagubi, a i protiv selskite kuli na albanskite zemjoposednici se svrtila ogor~enosta na onie, {to dolgi godini bile ugnetuvani.
      Najgolem broj selski `iteli trgnal v planina i imalo pove}e borbi pome|u vistinskite vostanici i vojskite, no isto taka imalo mnogu nepotrebni napadi od strana na Turcite protiv bespomo{ni lu|e".

      ..."Na 19 avgust 1903 pri edno sudruvawe pri Botun" padnale trojca makedonski vostanici i pove}e turski vojnici, a i eden turski potporu~nik. Vo tekot na borbite, me|u drugite, zaginale i slednite ~lenovi na VMRO: vojvodata Tase Hristov od Moruni{ta; sve{tenicite Pande od seloto Vev~ani, Jon od Nerezi i Naum Pej~inov od Jablanica; terzijata Leko i vojvodata Milo{, zaedno so drugarite, iznenadeni vo edna ku}a, vo seloto Nerezi. Vojvodata Milo{ i negovite drugari padnale po nekolku~asovna borba so pomnogubrojniot neprijatel.