Umetni~kite tekovi od srednovekovnata epoha do tvoreweto na poslednite mija~ki zografi, prisutni vo site krai{ta na Makedonija, mo`at da se sledat i na drugata strana od bregot na Ohridskoto Ezero, vo stru{kiot region. Ako ova podra~je sodr`i nekoi osobenosti, tie pred se proizleguvaat od negovata neposredna povrzanost so Ohrid, arhiepiskopskiot centar, ~ija crkovna organizacija niz pove}e vekovi be{e osnoven regulator vo razvojot na starata umetnost.

      Mesnosta pri istekot na Crn Drim, vo starite izvori poznata kako Struga Ohridska (1267 g.) ili Struga Mala (1345 g.), stanuva centralna naselba vo ovoj kraj, iako taa nema karakter na urbano gradsko sredi{te, kako {to e toa slu~aj so sosedniot Ohrid. Deka e ovoj region u{te vo sredniot vek gusto naselen, poka`uvaat dva zna~ajni dokumenti, vo koi dosta rano se spomenuvaat pove}e poznati sela vo Stru{ko.

      Konstantnata svrtenost na stru{kiot kraj kon stariot arhiepiskopski centar pretstavuva fakt od izvonreden interes za prou~uvawe na stru{kite spomenici: pove}e pojavi {to gi manifestiraat nivnite slikarski ansambli se objasnuvaat so prisustvoto i deluvaweto na ohridskata crkovna organizacija. Za da gi ilustrirame tesnite vrski me|u Ohrid i Struga, vpro~em, sosem razbirlivi, }e spomneme nekolku izvorni podatoci. Kon sredinata na 13-tiot vek |akonot Jovan, referendarij na Arhiepiskopijata, se pojavuva vo najuglednata stru{ka crkva Sv. \or|ija za da ja pora~a ikonata na hramoviot patron; golem del od Stru{ko pole i ezerskiot pojas se sopstvenost na ohridskiot manastir Sv. Bogorodica Perivlepta, a se ~ini, i na Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon; poetskite sostavi na ohridskite arhiepiskopi posveteni na Klimenta - pove}e stihiri i kanoni, vo dosta star slovenski izvod, od kapitalno zna~ewe za prou~uvawe na golemiot makedonski u~itel, - pronajdeni se vo Struga.

      Naveduvaj}i gi ovie podatoci, vedna{ treba da odbele`ime deka na ovoj kraj mu pripa|aat dva slovenski rakopisi so zakonsko-pravna sodr`ina (prviot od 1395 g., a vtoriot od 1590 g.), ~ij{to postanok se povrzuva so crkvata Sv. \or|ija. Niz ovie podatoci se nasetuva mislata deka mona{kata sredina od starata stru{ka crkva Sv. \or|ija dosta dolgo ja odgleduvala slovenskata pismenost, koja{to vo 14-tiot vek se pro{iruva i kaj visokiot kler na Ohridskata arhiepiskopija.

      Slikarskite spomenici vo Stru{ko ne otvoraat mo`nost za kontinuirano sledewe na edna, pomalku ili pove}e, bogata umetni~ka dejnost. Samo del od eden `iv likoven organizam go nad`iveal propa|aweto, a toj ne dozvoluva donesuvawe na zaklu~oci za celokupnoto tvorewe na ovoj kraj. Me|utoa, slikarskite spomenici vo Stru{ko tolku logi~no se slevaat vo op{tite nastojuvawa na starata umetnost vo Makedonija, {to nivnite likovni ili idejni belezi mo`at da bidat, i vo ovoj region, so sigurnost razotkrieni.

      Najstaro poznato slikarsko delo vo Struga e ikonata Sv. \or|ija (1267 g.) od istoimenata crkva, otkriena pred 50 godini i ve}e dobro poznata vo naukata. Taa go pretstavuva patronot na uglednata stru{ka crkva vo cel rast, naslikan frontalno, so me~ i kopje vo racete. Li~nosta so koja se povrzuva nejziniot postanok e ohridskiot emisar, spomenatiot |akon Jovan, eden od najzna~ajnite figuri vo organiziraweto na umetni~kata aktivnost vo Jugozapadna Makedonija kon tretata ~etvrtina na 13-tiot vek. Slikana so razvieno ~uvstvo za delikatno koloristi~ko nijansirawe, ovaa ikona zra~i so trancendentalna ubavina na liceto, navestena niz edna pridu{ena gama, niz koja zasvetluvaat, od okernata podloga, cinober i beli akcenti. Vo modeliraweto na Sv. \or|ija, graficizmot, mnogu ~esto vidliv kaj prethodnite ili sovremenite slikarski dela, ovde ne e dominanten. Ulogata na linijata se zabele`uva pove}e na kosata od svetiot vojnik, no liceto ne e ras~leneto so linearna mre`a, kako {to toa go ~inat slikarite kon krajot na 12-tiot vek. Ikonata so pretstava na Sv. \or|ija ne pripa|a na noviot plasti~en stil od 13-tiot vek, a faktot {to taa e likovno svrtena kon retardiranoto, "konzervativno" nastojuvawe, ispolneto so evokacija na postarite umetni~ki epohi, ne pretstavuva kriterium za vrednuvawe na ova umetni~ko delo. To~no stru{kiot ikonopisen primerok poka`uva deka umetnosta vo Makedonija od 13-tiot vek, pred pojavata na Mihail i Evtihij, pokraj provinciskoto, arhai~no slikarstvo, prezentirano vo Manastir (Mariovo) i Kaneo, ima vrvni dela {to mu prethodat na plasti~niot stil i na Paleologovskata renesansa, pa duri pretstavuvaat i nejzin antitet.

      Edno drugo delo od stru{kiot region, slikano kon krajot na 13-tiot vek, potpolno se vklu~uva vo sovremenite tendencii na svoeto vreme. Toa e freskata pri vlezot vo pe{ternata crkva nad s. Rado`da so pretstava na scena od ciklusot na arhangel Mihail - ^udoto vo Hona. Arhangel Mihail e pretstaven vo mestoto Hona, negovo svetili{te, kako otvora niz karpite cepnatina vo koja }e se izgubat matnite vodi na paganite, upateni kon iscelitelniot izvor na svetecot. Ovaa retka scena od Rado`da, zaedno so ilustraciite od Kostur i Staro Nagori~ani (Kumanovsko) se vbrojuva me|u najstarite pretstavi na ^udoto vo Hona vo yidnoto slikarstvo na celokupnata hristijanska umetnost. (Po prou~uvawata na G. Suboti}.)

      Epizodata so arhangel Mihail e edinstven preostanat fragment of starata dekoracija vo Rado`da, kade podocna vo novi, nepovolni uslovi, }e raboti druga slikarska rabotilnica. Za~uvanata freska, slikarsko delo izvedeno so zvu~na pasta, modelirano e ve{to, sugestivno. Negoviot majstor ne go prifatil eskpresionizmot na zografite Mihail i Eftihij vo ~ija prva faza ve}e be{e usvoena slikarskata morfologija na Paleologovskiot renesans. Zatoa pak, toj ostanuva privrzan kon ~istiot plasticitet {to nastapi kako svoevidna reakcija na prethodnata docnokomnenska arhai~na etapa. Fragmentot od Rado`da ima najbliski analogii vo nekolku ohridski ikoni od vtorata polovina na 13-tiot vek, a negovata pojava navestuva niza istorisko-umetni~ki problemi vo isleduvaweto na slikarstvoto od 13-tiot vek vo Makedonija, karakteristi~no so metamorfozata na likovnite formi, pred sozrevaweto na posledniot golem stil vo vizantiskata umetnost.

      Najgolemiot ansambl na srednovekovnoto slikarstvo vo Stru{ko e za~uvan vo pe{ternata crkva Sv. Atanasija, vo blizina na manastirskiot kompleks Kali{ta. @ivopisot na Sv. Atanasija doprva }e go zazeme svoeto mesto vo umetnosta na edno malku prou~uvano poglavje vo Makedonija, vo periodot na novite tendencii od tretata ~etvrtina na 14-tiot vek. Iako ne se za~uvani pi{uvani izvori, stilskite belezi na freskite od Sv. Atanasija, poznati od drugite sovremeni spomenici, nedvosmisleno upatuvaat na nivnoto datirawe vo 60-70-tite godini na 14-tiot vek.

Crkva Sv. Arhangel Atanasija: Freska "Raspetie"

      @ivopisot na ovaa pe{terna crkva ima mo{ne pregledna tematika i logi~en raspored. Vo dolnata zona, na ju`niot yid, vedna{ do ikonostasot, na mesto voobi~aeno za ohridskoto slikarstvo od 14-tiot vek, naslikan e Kliment Ohridski. Potoa, sleduvaat likovite na pustino`itelite Sv. Eftimija i Sv. Antonija, lekarite Sv. Kuzman i Sv. Damjan, vojnicite Sv. Teodor Tiron i Sv. Teodor Stratilat, Sv. \or|ija, arhangel Mihail, Sv. Nikola i na severnata strana, kaj drugiot del na ikonostasot, e kompozicijata "Deizis". Izborot na svetcite vo naosot, na eden relativno mal prostor, e izvr{en so znaewe i so merka, {to samo po sebe ja sugerira pomislata deka e vo pra{awe slikarska dekoracija na dosta obrazovan zograf.

      Od ciklusot na Golemite praznici, vo gornata zona se pretstaveni: Ra|aweto na Hrista, Sretenieto, Hristovoto raspetie i Mironoscite na Hristoviot grob. Dve drugi kompozicii od ovaa celina, Blagove{tenieto i Hristovoto voznesenie se naslikani vo oltarskiot prostor; tie se retu{irani ili prema~kuvani, taka {to ne gi poseduvaat karakteristikite na stariot `ivopis. Na prviot sloj od slikarskata dekoracija mu pripa|a u{te samo likot na crkovniot patron Sv. Atanasija, naslikan nad vleznata vrata od crkvata. Podocna, najverojatno vo prvata polovina na 17-tiot vek, se slikani pove}eto arhierei vo oltarskiot prostor i dopojasnite figuri na Sv. Petka, Sv. Marena i Sv. Varvara, likovi so rusti~en karakter, delo na provinciski zograf {to ne go nadminuva zanaet~iskoto nivo.

      Vo Sv. Atanasija e napu{ten suviot akademski Paleologovski klasicizam, dominanten vo golem broj spomenici od krajot na prvata polovina na 14-tiot vek. Nastojuvawata kon obnova po edna vidliva kriza, vo Makedonija osobeno se zabele`uvaat, a ovie freski vo idnite prou~uvawa na poslednite etapi od Paleologovskiot stil zazemaat mnogu zna~ajno mesto. Slikani so zamav, vo cvrsti formi, no so slobodni draperii i so ~uvstvo za svetlo-temno kontrastirawe preku samite boeni odnosi, likovite od Sv. Atanasija vo golema merka se dobli`uvaat do nekoi freski od Preobra`enskiot manastir vo s. Zrze, blizu Prilep, od 1369 godina. Freskite na Hristovite stradawa od ovaa prilepska crkva naveduvaat na pomisla deka slikarskata rabotilnica od Zrze, za koja se svrzuvaat imiwata na golemite zografi Jovan i Makarie, stoi vo izvesna geneti~ka relacija so stru{kiot majstor. Od druga strana, Hristoviot lik vo "Raspetieto" od Sv. Atanasija, tretiran so naglasen konstruktivisti~ki odnos kon figurite, najblizok e do pretstavata na raspnatiot Hristos od istata kompozicija vo Bogorodi~nata crkva na Prespanskoto Ezero (Ostrov, Mal Grad, 1369 g.).

      Posledno poznato delo so vidlivi karakteristiki na visokiot stil e vtorata stru{ka srednovekovna ikona so pretstava na Sv. \or|ija, naslikana verojatno kon krajot na 14-tiot vek. Centralnata figura na ikonata - svetiot vojnik \or|ija e naslikan vo cel rast, frontalno, so krst i so kopje vo racete; negovata ode`da e rasko{na, ukrasena so bogata ornamentika, tipi~na za krajot na 14-tiot vek i za po~etokot na 15-tiot vek. Okolu nego, na ~etiri poliwa, se ni`at sedumnaeset sceni, epizodi od `ivotot na popularniot svetija-vojnik. Ovaa ikona, iako ne donesuva nekoi novi slikarski osobenosti, dostojno ja zavr{uva epohata na vrvni dostigawa na pragot od turskata okupacija.

      Vo novite uslovi na turskoto vladeewe, po 1395 godina, potresite i urivaweto na starata op{testvena struktura ostavija te{ki, tragi~ni posledici vo likovnata umetnost. Najsilnite ~initeli vo pora~kite na spomenici od crkovnata umetnost ja izgubija ulogata na vode~ki faktori. Crkovnata organizacija prodol`i da postoi, no nejze }e i trebaat nekolku decenii za da konsolidira svojata sostojba.

      Slikarstvoto od 15-tiot vek vo Makedonija, ne mo`ej}i da pronajde svoj pat, mora{e da se zadovoli so povtoruvawe na oblicite poznati vo umetnosta od vtorata polovina na 14-tiot vek, interpretiraj}i gi rutinski, bez tvore~ki podem. Samo vo golemite manastirski centri, duri kon krajot na prvoto stoletie od turskata politi~ka uprava, se slikaat freski {to ne se samo evokacija na umetnosta od prethodniot vek.

      Yidnoto slikarstvo od 15-tiot vek vo stru{kiot kraj se prezentira so dva spomenici, so dve dekoracii, i toa vo pe{ternite crkvi Sv. Spas blizu s. Vi{ni i so vtoriot sloj od Sv. Arhangel Mihail nad s. Rado`da. Pe{terna crkva Sv. Spas, otkriena kon krajot na 6o-tite godini od minatiot vek, e so ogromni dimenzii i se nao|a vo edna `ivopisna dolina, severno od s. Vi{ni, pod Gorna Belica. Poslednite podatoci od nekoga{ bogatiot dekorativen sistem se pretstaveni so kompoziciite Slu`ba na arhiereite, nad niv e figurata na Bogorodica vo golemi dimenzii, a zapadno od nea, na nevoobi~aeno mesto za stoe~kite svetiteli, e naslikan friz na likovi od koi se raspoznavaat Sv. Kuzman i Sv. Damjan. Dodeka vo slikaweto na arhiereite se zabele`uva {ematiziran karakter i rustificirano sva}awe na likovite, vo figurite od gorniot del se nastojuva da se zadr`i ne{to od monumentalnosta vo tretmanot na glavite, draperiite i goleminata na celata figura.

      Pe{ternata crkva nad Rado`da, vo 15-tiot vek povtorno e `ivopisana so golem ansambl na freski. Vo naosot i narteksot se za~uvani ciklusite na Golemite praznici i na Hristovite stradawa, a vo dolnata zona se naslikani golem broj stoe~ki likovi na monasi, pustinici, lekari, sveti `eni i sl. Osobeno vnimanie privlekuvaat pretstavite na Hristos Pantokrator, "Hristos starec na denot" so arhangelite vo gorniot del, a vo nadvore{niot del, nad vlezot od pe{ternata crkva, Hristovoto voznesenie na nebo.

      Vtorata dekoracija od Rado`da, slikarski mnogu bliska so vi{nenskite freski, isto taka zadr`uva ne{to od duhot na formite poznati vo 14-tiot vek preku mnogute spomenici na ohridskoto yidno slikarstvo. No vo 15-tiot vek, vo Rado`da likovite ja gubat blagorodnosta na slikarskata materija, gi napu{taat klasi~nite oblici, a kompoziciite dobivaat osobenosti na rastegnatata narodna rasprika`anost. Takviot ilustrativen odnos, od druga strana, go simnuva religioznoto si`e na freskite od viso~inite na apstraktnata bogoslovska u~enost, pribli`uvaj}i go kon obi~nite lu|e.

      Nepostoeweto na pi{uvani izvori za pe{ternite crkvi vo Makedonija go uslo`nuva odgovorot i za nivnata pojava vo stru{kiot kraj, kade {to se najbrojni i najdobro za~uvani. Natpisot vo ohridskata pe{terna crkva Sv. Stefan, pronajden i pro~itan kon krajot na 60-tite godini na 20-tiot vek, zboruva za zdru`ena akcija, verojatno od ktitorski ili pomeni~en karakter, na `itelite od sosednite sela Kojnsko i Gorica, no ne dava indikacii za postoeweto na pustini~ki ili isposni~ki `ivot vo nea. Tuka se ~ini deka e od zna~ewe da se spomenat krajbre`nite toponimi od Rado`da do Struga (sela, ribnici i sl.) kako sopstvenost na ohridskiot manastir Sv. Bogorodica Perivlepta. Vo vrska so toa ne ni se ~ini nemo`no pe{ternite crkvi vo Rado`da i Vi{ni da imaat vrska so dvata ugledni i mo}ni manastiri Perivlepta i Klimentoviot Sv. Pantelejmon. Formiraweto na manastirskiot kompleks bo Kali{ta voop{to ne mo`e da se isledi po istoriskite vesti, a negovoto izu~uvawe vo najgolema merka se odnesuva na slikarstvoto od Sv. Atanasija i od sosednata Bogorodi~na crkva.

      Dolgiot vremenski interval {to i prethodi na prerodbenskata faza e zastapen so najmal broj spomenici. Pretstavata za ekstenzivnosta na umetni~koto tvorewe, niz golemiot broj prou~uvawa, se ~ini u{te ponaglasena, zatoa {to vo tekot na 19-tiot vek re~isi site pomali, zapadnati crkvi so skromni dimenzii, se urnati, a nivniot ikonopisen fond retko kade e za~uvan. Od ovaa umetni~ka epoha se poznati samo freskite vo crkvata Sv. Bogorodica (Kali{ta) slikani verojatno kon krajot na 16-tiot vek ili vo po~etokot na 17-tiot vek. @ivopisot od ovaa pe{terna crkva so ciklusot na Golemite praznici, pro{iren so Hristovite stradawa, koloristi~ki e siroma{en, kompoziciono {ematiziran, a negoviot crte` e neve{t.

      Malubrojnite ikonopisni dela od docniot sreden vek vo stru{kiot region zazemaat mnogu povidno mesto od yidnoto slikarstvo, a nekoi od niv se vbrojuvaat me|u pozna~ajnite ostvaruvawa od 17-tiot, 18-tiot i od po~etokot na 19-tiot vek. Vo duhot na starata umetnost naslikani se ikonite na Sv. Petar i Sv. Pavle, Raspetieto Hristovo so Sv. Bogorodica i Sv. Jovan vo crkvata Sv. \or|ija vo Struga, kako i del od stariot ikonopisen inventar, prenesen za vreme na crkovnite borbi vo selskata crkva od Rado`da. Pogolemi zbirki na ikoni od 18-tiot vek se nao|aat vo selskite crkvi vo Vev~ani i Gorna Belica, a nekolku primeroci se otkrieni i vo crkvata Sv. Vlasie od s. Lo`ani.

      U{te vo po~etokot na 18-tiot vek eden bran na barocizirawe ja zafati tradicionalnata umetnost i toa pred se ikonopisot pod vlijanie i so poteklo na Sveta Gora. Ikonite od nekolku reprezentativni ikonostasi, za~uvani vo Makedonija od ovaa faza na otvorawe ili nadminuvawe na starata slikarska aparatura, sepak, vo osnova nema da go izmestat stariot organizam na postvizantiskiot stil. Baroknata struja ostanuva svrzana so oblikuvaweto vo drvo vo kopani~arska konstrukcija na ikonite. Eden takov ikonostasen fragment, za~uvan vo Kali{ta, i kopani~enite ramki na krstot od Sv. \or|ija vo Struga, samo uka`uvaat na postoeweto na dva razvieni barokni ikonostasi od po~etokot na 18-tiot vek, no ne davaat dostatno elementi za da se utvrdi obemot na vizantisko-baroknata simbioza, odgleduvana vo pogolemite manastirski centri. Specifi~na, mnogu porazviena varijanta na ovie ikonostasi }e bide izrabotena vo vtorata polovina na 18-tiot vek me|e mija~kite majstori i toj, modoficiran mija~ki tip, }e se zadr`i do najnovo vreme niz site krai{ta kade {to stignale kopani~arite od debarskiot region.

      Prezentirano so mno{tvo slikarski spomenici, poslednoto poglavje od istorijata na umetnosta vo stru{kiot kraj e zaokru`eno i bogato. Sudej}i po za~uvanite dela, toa e najbogato podra~je vo Jugozapadna Makedonija i verojatno edno od najbogatite vo na{ata prerodbenska umetni~ka faza. Dvi`eweto na obnova go otpo~na mladiot gra|anski sloj, stru{kite zanaet~ii i trgovci, nabrgu sledeni od pove}e sela vo ovoj kraj. Niz stranicite na kodeksot od crkvata Sv. \or|ija mo`at da se sogledaat prvite ~ekori na stru{koto op{testvo za izgradba na nov prostran hram, soodveten na potrebite na edna razviena sredina:

      "...1831, toga{nite prvenci i drugite od op{tinata (~ii{to imiwa gospod ve~no gi spomenuva) pokrenati od golema `elba da se obnovi sosem padnatata vo urnatini mala crkva razmislija po razli~ni pati{ta kako da go postignat toa, no stana nevozmo`no...".

      Nekolku godini stru{kite prvenci ~inat izvonredni napori, potplatuvaj}i gi visokite ~inovnici na turskata administracija so golemi pari~ni sumi, za da dobijat dozvola za yidawe na novata crkva, {to }e im uspee vo 1835 godina. Vo kodeksot letopisecot pi{uva:

      "Vo 1835 april se re{i da bide urnata starata mnogu mala crkva. Toga{niot kajmakamin i drugi golemci tu|i i mesni zedoa nad 5000 gro{a za dozvolata. I taka na 25 april zapo~na urivaweto na starata crkva i na 10 maj zapo~na postavuvaweto na osnovite (temelite)...".

      ^esto izlo`ena na vonredni dava~ki okolu izgradbata, ekonomski iscrpena, stru{kata op{tina i crkovniot odbor ukrasuvaweto na hramot go odlo`ile za posigurni vremiwa. Duri vo 1850 godina e izraboten visokiot iskopani~en ikonostas so ikonite vkomponirani vo nego. Za toa, vo spomnatiot kodeks se bele`i:

      "1847 septemvri 21. Vo ovaa ozna~ena godina Mate Dudula dade smetka za epitropskata obvrska od edna godina i se najde negovata smetka to~na pred site prisutni lica. Gi poka`a sobranite pari 2550 ili dve iljadi petstotini i pedeset. Od niv se potro{ija za ikonostas (templo) i drugi ne{ta 1728 (gro{a)".

      Hronologijata na ikonostasot, zabele`ena vo kodeksot, se potvrduva i so godinite {to se pronajdeni vo dolniot del na prestolnite ikoni od oltarskata pregrada; na pove}eto od niv se ~ita 1850 g., a samo na edna, naslikana od istata zografska rabotilnica, stoi 1849 g. Na kraj, tretata faza vo ukrasuvaweto na crkvata e zavr{ena vo 1874 g., koga se naslikani so freski site vnatre{ni yidovi na golemiot stru{ki hram.

      Vo natpisot nad ju`niot vlez vo crkvata se spomenuva godinata koga e izvedena yidnata dekoracija, imeto na epitropot Stefan ^akar koj{to, se ~ini, bil i crkoven nastojnik vo toa vreme i imiwata na zografite Hristo, Isak i Kozma Makarievi od Gali~nik. Za ovoj golem potfat vo stru{kiot kodeks ne se vneseni posebni bele{ki, no dolgoto epitropuvawe na Stefan ^akar e oceneto kako mnogu uspe{no. Pokraj drugoto, nemu mu se oddava priznanie za izgradbata na `enskiot oddel vo crkvata, a se spomenuvaat i pove}e popravki na yidovite i inventarot, no anga`iraweto na zografite vo ispolnuvaweto na eden navistina golem slikarski ansambl vo kodeksot ne e odbele`ano!

      Za slikawe na ikonite i freskite vo crkvata, {to tolku dolgo gi obedinuvala naporite na stru{kata crkovno-u~ili{na op{tina kako celina, bile povikani ugledni, slikarski i kni`evno obrazovani zografi. Visokiot dostrel na nivnite dela doa|a do izraz koga }e se sporedat so ikonite i freskite na drugi nivni sovremenici vo stru{kata okolina. Tie se "moderni" majstori {to se obiduvaat da se oslobodat od zastareniot srednovekoven manir, napu{taj}i ja likovnata aparatura na pravoslavnata crkovna umetnost.

      Vo ikonite od oltarskata pregrada, delo na zografi ~ii imiwa ne se otkrieni, se zabele`uva nov odnos vo modeliraweto, bez tradicionalniot plasticitet {to se postignuva so koloristi~kite odnosi na slikarskata materija. No baraweto na novi pati{ta e pokarakteristi~no za majstorite na yidnata dekoracija, iako mija~kite zografi nikoga{ definitivno ne se oslobodile od optovarenosta so stariot slikarski jazik.

      Spomenatite majstori od Gali~nik ostavija vo Sv. \or|ija ogromna dekorativna celina so pove}e naslikani ciklusi: Ovde e pretstaven del od Genezata, Hristoviot `ivot, ~uda i stradawa, Golemite praznici, skraten izvod od apokrifniot `ivot na Bogorodica, `itieto na Sv. \or|ija i dr. Nekoi sceni se inspirirani od kni`evni sostavi nepoznati vo starata crkovna literatura, no nivnata tekstualna podloga se ~ini deka majstorite ja crpele od racionalisti~kite, didakti~ki dela od 18-tiot i od prvata polovina na 19-tiot vek. Na ovoj, porano nepoznat vid kompozicii, mu pripa|aat pretstavite na demonite {to }e gi izma~Uvaat gre{nite sve{tenici, nevernicite i sl. Pojavata na naravou~itelni sceni, vpro~em poznati vo repertoarot na mija~kite zografi, sigurno e odraz na nastojuvawata vizuelno da se zapla{at vernicite so kaznite na stra{niot sud.

      Ikonografijata, ideite i likovnite osobini na makedonskite umetnici od 19-tiot vek u{te ne se podlo`eni na prou~uvawe {to }e treba da ja razotkrie na{ata likovna kultura od vremeto na prerodbata. Slo`enosta na ovoj problem, nepravedno potcenuvan i malku zastapen vo istoriografijata, se pojavuva i vo stru{kata crkva niz nekolku protivre~nosti vo nejziniot dekorativen sistem. Kompozicijata na Hristovoto voskresenie ovde go ozna~uva probivot na zapadnata ikonografija. Od druga strana, vo apokrifniot `ivot na Bogorodica se pretstaveni dve mnogu retki, re~isi zaboraveni sceni od na{ata srednovekovna umetnost: Voznesenieto na Bogorodica i "Bogorodica `ivonosen izvor". Vo vizantiskata kulturna sfera od 14-tiot vel se poznati samo dve pretstavi na Voznesenieto na Bogorodica {to se ilustrira spored stihovite na crkovniot melod i poet JOvan Damaskin. Me|utoa, prisustvoto na novi slikarski belezi vo sredinata na 19-tiot vek stanuva mnogu povidlivo otkolku vo povr{inskite, sporedni probivi na baroknite crti vo prethodnata faza. Vo stru{kiot hram majstorite go otkrivaat prostorot, otvoraat pejsa`ni vidici, se obiduvaat da postignat gradacija na planovi vo perspektiva; naj~esto toa go ~inat duhovito, naivno, bez empirisko znaewe. Izvorite za preobrazuvawe na formata kaj prerodbenskite majstori se razli~ni: nekoi od niv se slu`at so grafi~ki otisoci od Sveta Gora, no ne e isklu~eno ugleduvaweto i na grafikite od rusko, italijansko ili viensko poteklo.

      Dvi`eweto za podigawe nova crkva vo Crkva bilo prosledeno so golem odyiv i vo drimkolskite sela. U{te traela akcijata na stru`ani za dobivawe ferman, a podgotovkite za izgradba na selski crkvi vo Vev~ani, Oktisi, Labuni{ta, Podgorci, Nerezi i Piskup{tina ve}e bile vo tek. Crkvata Sv. Nikola vo Vev~ani so impozantni dimenzii, prostrana i so fantazija gradena, e eden od najubavite prerodbenski spomenici vo Makedonija. Za slikawe na nejziniot ikonostas bil pokanet istaknatiot mija~ki zograf Di~o od Treson~e. Pred da bide povikan vo Vev~ani, ovoj mnogu produktiven majstor slikal ikoni za oltarskite pregradi vo Ohrid i dekorativni gra|anski enterieri vo uglednite ohridski ku|i. Vev~anskiot ikonostas od 1867 g. spa|a me|u najubavite dela na Di~o, potpi{an i ovde, po obi~aj, vo dolniot del na prestolnite ikoni. Negovite ikoni se odlikuvaat so siguren crte`, so naglasen realizam i so psihologizirawe na portretiranite lica. Roden vo zografsko semejstvo, slikarski formiran vo krugot na zografskite tajfi, bez akademsko obrazovanie, Di~o Perkoski gi nadrasnal pove}eto akademski slikari od sosednite balkanski zemji {to izveduvale pora~ki za crkovnite enterieri. Po smrtta na Di~o, vo Stru{ko se pojavuva i negoviot sin Avram kako slikar na nekolku ikoni vo Lukovo i Vrani{ta. Me|utoa, visokite kvaliteti na Di~ovoto delo vo Vev~ani, vo stru{kiot kraj }e se povtorat u{te edna{, duri kon krajot na 19-tiot vek, na ikonostasite od Gorna i Dolna Belica. Avtorot na ovie ikoni ima ostaveno zapis od 1895 godina, na gr~ki jazik; toa e Stavros Nikolau od Lazaropole, koj{to nekolku godin podocna, vo stru{kiot hram Sv. \or|ija se potpi{uva na makedonski kako Krste Nikolov od Lazaropole.

      Me|u nekolkute fresko-dekoracii ispolneti vo selskite crkvi od 19-tiot vek, zaslu`uvaat da bidat zabele`ani, zaradi solidnoto zanaet~isko nivo, slikarskite ansambli vo Vev~ani i Vi{ni. Pove}eto selski crkvi, verojatno od materijalni pri~ini, ostanaa bez yidno slikarstvo, no vo niv mnogu ~esto bile anga`irani majstori za slikawe na oltarskite pregradi. Kon krajot na 19-tiot vek se sre}avaat potpisite na Eftim Spasov od Gari i na Nikola od Lazaropole, a ikonite vo Misle{evo i Lo`ani se naslikani od Serafim Zograf, avtor na eden slikarski prira~nik (erminija) pi{uvan na mija~ki dijalekt. Kaj poslednite ikonopisci se zabele`uva streme` za vra}awe kon tradicionalniot slikarski jazik, {to e vsu{nost samo edna od tendenciite na {irokiot, slo`en spektar vo struewata na mija~kiot umetni~ki krug. Treba da se odbele`i deka vo ovoj period nivniot repertoar se pro{iruva so likovite na makedonskite prosvetiteli, sedmo~islenicite Kiril, Metodij, Kliment, Naum, Gorazd, Sava i Angelarij, ~ii portreti gi nalo`i kni`evnata sredina na makedonskata prerodba.

      Yidnoto slikarstvo i ikonopisot od sredinata na 13-tiot do krajot na 19-tiot vek, razgleduvani vo hronolo{ka proekcija, poka`uvaat deka umetni~kata aktivnost vo stru{kiot kraj gi sledela site etapi vo evolucijata na likovniot izraz od ra|aweto na plasti~niot stil, preku razvienata Paleologovska renesansa do tvoreweto na takanare~enata Debarska {kola. Iako Struga niz ovoj dolg period ne e politi~ki, administrativen ili crkoven centar, za~uvanite spomenici poka`uvaat deka i krai{tata nadvor od gradskite punktovi i od golemite manastirski kompleksi gi sledele tekovite na likovnata kultura vo Makedonija vo nejziniot rascut, a po turskata okupacija, vo nejzinoto povlekuvawe.

      Osoben vpe~atok ostava faktot {to vo stru{kiot kraj se anga`irani pove}e vidni tvorci na crkovnata umetnost od 19-tiot vek, a mo`e da se ka`e deka ne postoi selo vo ezerskiot pojas, vo Drimkol i Malesija, {to ne vlo`uvalo napori da pora~a ikonopisni dela za novoizgradenite crkvi. Zna~eweto na ovie potfati gi nadminuva ramkite na umetni~kata istorija i pretstavuva vo isto vreme i op{testveno-sociolo{ki fenomen na prerodbenskata epoha. Izvonredno bogatoto likovno nasledstvo, sovremeno so deloto na bra}ata Miladinovci, stanuva porazbirlivo ako se spomene faktot deka od stru{kiot kraj poteknuvaat pove}e generacii na istaknati yidari i kamenoresci ~ii dela `iveat vo site balkanski zemji i po{iroko.