Qubovta kon narodnoto tvore{tvo, negovoto zapi{uvawe i prou~uvawe, kako i mnogumina drugi i Filip Kavaev }e go dobli`i do literaturnoto tvore{tvo. Izvoren folkloren materijal toj zapo~nuva da pribira u{te kako u~enik, a pokraj se u{te celosno neobjavenite narodni pesni, pogovorki i gatanki {to pove}e od 40 godini trpelivo gi sobiral ovoj stru`anec, toj e avtor na zbirka pogovorki i gatanki od Struga i Stru{ko {to vo 1961 godina mu ja izdade Institutot za makedonski jazik. Otpe~atena e i zbirkata narodni pesni od Bitola i Bitolsko pod naslov "Bitola babam Bitola". Se razbira, toa e samo del od prili~no obemnata dejnost na ovoj dolgogodi{en profesor po literatura {to ot{koluva brojni generacii vo Bitola, zo{to pokraj sobiraweto folkloren materijal, toj se zanimava i so negovoto prou~uvawe. ]e navedeme samo nekolku naslovi koi ni se ~inat posebno zna~ajni i ja potvrduvaat negovata celosna preokupiranost so ova navistina neiscrpno narodno bogatstvo. Toa se ogledite: "Bitola vo narodnite pesni", "U~estvoto na Bitola i bitol~ani vo Ilindenskoto vostanie spored narodnata pesna" i sli~no. Me|utoa, ako sakame da dobieme pocelosna pretstava za tvore~kite preokupacii na Filip Kavaev, dol`ni sme da napomeneme deka pribiraweto narodno tvore{tvo e samo edna od komponentite na negovoto prili~no {iroko interesirawe. U{te vo 1936 godina Filip Kavaev u~estvuva{e na konkursot na Dru{tvoto "Efimija" i za raskazot "Prost ribar" toj ja dobi prvata nagrada. Vo 1939 godina spisanieto "Ju`ni pregled" vo prodol`enija }e mu go objavi raskazot "Dedo Trpe". Vo istiot period Kavaev }e raboti i na dramata "Globoka kniga" posvetena na bra}ata Miladinovci. Taa e napi{ana na stru{ki dijalekt, a podocna prepravena na makedonski literaturen jazik. No i taa kako i mnogu drugi negovi rakopisi, osobeno od podocne`niot period, ne }e imaat mo`nost da dojdat vo dopir so gleda~ite ili ~itatelite.

      Ne mo`ej}i da se afirmira kako literaturen tvorec Kavaev seto svoe vnimanie }e go svrti kon pedago{kata i nau~nata rabota. Toj za toa imal ne samo naklonosti tuku i potrebno obrazovanie i iskustvo.

      Roden vo 1904 godina vo ugledno stru{ko semejstvo {to odigralo vidna uloga vo vremeto na prerodbata, Filip so osnovnoto obrazovanie }e se zdobie vo Struga i Ohrid, a bogoslovska-u~itelska {kola }e zavr{i vo Prizren vo 1924 godina. Potoa dolgi godini }e u~itelstvuva po Makedonija i Srbija. Vo 1941 godina toj definitivno }e se preseli vo Bitola kade vo 1961 godina }e bide penzioniran kako profesor po literatura. Interesno e deka Filip Kavaev so visoko obrazovanie se zdobi duri vo 1957 godina, studiraj}i vonredno prvin na Vi{ata pedago{ka {kola vo Skopje, a potoa na Filozofskiot fakultet. Pred vojnata toj se zanimaval i so novinarstvo. Od 1928 pa se do 1938 godina toj e dopisnik na vesnikot "Vreme". Za ovie deset godini toj }e objavi brojni prilozi vo ovoj vesnik, pi{uvaj}i za problemite na svojot roden grad.

      Vo 70-tite godina na minatiot vek Filip Kavaev najmnogu go preokupira na{ata literaturna istorija, folkloristikata i jazi~nata problematika. Toj e avtor na pove}e ogledi za deloto na Kliment Ohridski, a po povod 1050-godi{ninata na Kliment Ohridski toj gi prevel dvete `itija za nego. Isto taka gi ima preveduvano i `itijata za Metodija kako i drugi zna~ajni prilozi od na{ata stara i srednovekovna literatura.