Roden e vo Struga vo 1890 godina. Osnovno obrazovanie steknuva vo Struga, klasi~na gimnazija zavr{uva vo Bitola, a potoa u~itelstvuva vo rodniot grad - Struga. Za vreme na Balkanskite vojni u~estvuva kako dobrovolec vo Makedonsko - Odrinskoto vostanie. Sled toa zaminuva vo [vajcarija kade vo @eneva studira na Medicinskiot Fakultet na koj diplomiral vo 1918 godina. Po diplomiraweto u{te dve godini ostanuva vo [vajcarija zaradi potrebite na negovoto intenzivno anga`irawe vo politi~kite aktivnosti na Makedonskata intelegencija vo [vajcarija. Za toa vreme e sekretar na Glavniot Odbor na Makedonskite dru{tva vo [vajcarija. Vo taa uloga nastojuval da se vlijae na relevantnite me|unarodni forumi vo Evropa za pravedno re{avawe na makedonskoto pra{awe afirmiraj}i go pravoto na makedoncite slobodno da raspolagaat so svojata sudbina. Nestorov e avtor na proglasot na makedonskata intelegencija od [vajcarija "La femille" objaven vo septemvri 1918 godina. Vo apelot se izvestuva {irokata me|unarodna javnost za formiraweto "makedonsko dru{tvo za nezavisna Makedonija i za nejzina prerodba vrz federativna osnova soglasno so Dru{tvoto na Narodite".

      Vo Struga se vra}a vo 1920 godina, a po voeniot rok zapo~nuva privatna lekarska praksa vo Bitola. Od 1932 do 1941 godina raboti kako na~alnik na sanitarnoto oddelenie na Bitolskata op{tina. Za vreme na okupacijata od 1941 do 1944 godina e na~alnik na oblasnata higienska laboratorija vo Bitola. Vo 1941 godina kako progresiven naroden lekar pod vlijanie na Komunisti~kata partija i so li~no zalagawe na Stiv Naumov izbran e za Pretsedatel na ~itali{teto vo Bitola, a za potpretsedatel d-r Trifun Panoski. Na ovoj na~in ~itali{teto bilo ottrgnato od vlijanieto na probugarski nastroenite doma{ni predavnici. Sega ~itali{teto stanuva centar na {irewe na naprednite patriotski i revolucionerni idei.

      Vo 1943 godina vo domot na d-r Nestorov vo Bitola e formiran narodnoosloboditelniot komitet koj postepeno prerasnal vo vistinski organ na narodnata vlast iako deluval ilegalno, obezbeduvaj}i gi potrebite na borcite i {tabovite na 49-ta Narodnoosloboditelna divizija i 7-ta Makedonska brigada. Zaradi vakvata revolucionerna dejnost na d-r Nestorov od strana na bugarskata okupaciona vlast e interniran vo logorot ^u~uligovo vo Bugarija, kade ostanuva edna godina. Po vra}aweto vo Bitola prodol`uva da raboti kako lekar istovremeno u~estvuvaj}i vo antifa{isti~kite aktivnosti i NOB vo Makedonija. Vo Oktomvri 1944 godina d-r Dimitar Nestorov e kooptiran za ~len na Asnom od Bitola. Na Vtoroto Zasedanie na ASNOM vo 1945 godina izbran e za potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM. Vo me|uvreme za postignatite rezultati vo rabotata so odluka na Pretsedatelstvoto na AVNOJ d-r Dimitar Nestorov e odlikuvan so Orden za Zaslugi za narodot od vtor red.

      Od 1946 godina do 1948 godina e izbran za Minister bez portfeq vo vladata na FNRJ vo Belgrad i istovremeno vr{i funkcija na prv Minister za Zdravstvo kako Pretsedatel na Sojuzniot Komitet za Narodno Zdravje na FNRJ. Vo taa uloga na Sojuzen Minister za Zdravje ja potpi{uva odlukata za osnovawe Medicinski fakulteti vo Skopje i vo Saraevo. Na 31 dekemvri 1948 godina e izbran na dol`nost Pretsedatel na Narodnoto Sobranie na NRM. Na ovaa dol`nost ostanuva do kraj na mandatot vo 1951 godina. Rabotniot vek go prodol`uva kako aktiven lekar vo Demir Hisar i vo Bitola kade e pove}e godini upravnik na Zdravstveniot Dom, a raboti kako ko`en lekar do penzioniraweto vo 1964 godina.

      D-r Dimitar Nestorov umira vo Ni{ 1968 godina vo domot na negovata }erka prof. d-r Liljana Nestorova Milojevi}. Po volja na d-r Nestorov pogreban e vo Bitola so dostoinstvo i visoki po~esti od Medicinskiot Centar, Sojuzot na Borcite i gra|anite na Bitola.