Koga balkanskite monarhii se zdru`ija da i objavat vojna na Turcija za da gi ostvarat svoite tajni streme`i za delba na `ivata snaga na Makedonija, a i na drugite balkanski oblasti {to u{te se nao|aa pod vlasta na sultanot, Struga - spored kartata na takanare~enata "sporna zona" - bila vklu~ena vo sferata na politi~kite, poto~no imperijalisti~kite, interesi na Kralstvoto Srbija, dodeka Ohrid i bil priklu~en na bugarskata zona.

      I po~na Prvata balkanska vojna. Nejziniot tek e poznat. Struga e okupirana od srpskite vojski bez borba, zatoa {to turskite edinici se povlekle kon Elbasan (Albanija). I Prvata svetska imperijalisti~ka vojna se odrazila vo Stru{ko. Bugarskite i srpskite edinici se sudrile vo samiot grad na 26 noemvri 1915 godina. Po nekolkudnevna borba, srpskite vojski bile prisileni da se povle~at kon Albanija. Struga ja okupiraat bugarskite edinici.

      Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, Struga se nao|a povtorno pod vlasta na golemosrpskata bur`oazija. @ivotot vo novoto Kralstvo na Srbite, Hrvati i Slovenci (SHS) ne bil mnogu podobar od toj vo tursko vreme, zatoa {to makedonskiot narod i natamu ostanal nacionalno ugnetuvan i obespraven.

      Vo takvi uslovi mladata Komunisti~ka partija na Jugoslavija zapo~nuva so predizborna agitacija vo Ohrid i Struga, za izborite zaka`ani za 28 noemvri 1920 godina. Stru`ani i ohri|ani za pratenici vo Sobranieto vo Belgrad gi izbiraat Milutin Anastasijevi}, kandidat na Komunisti~kata partija na Jugoslavija i dvajca kandidati na bur`oaskata Jugoslovenska demokratska stranka (JDS). Brgu potoa, vovedeniot policiski teror ja popre~uva dejnosta na KPJ vo Stru{ko. Taa polo`ba ostanuva se do 1937 godina, koga na ~elo na KPJ doa|a Josip Broz Tito. Povtornoto `ivnuvawe na politi~kiot `ivot nastapuva vo godinite neposredno pred fa{isti~kiot napad na Jugoslavija.