Arseni Tanaskov Jovkov e roden vo s. Selci, Stru{ko, na 25 mart 1884 godina.Toa e edno od najisturenite sela na Zapadna Makedonija vo koe 1875 godina se rodil i Vojdan ^ernodrinski, osnovopolo`nikot na makedonskata drama i teatar. Jovkov poteknuva od vidno selsko semejstvo koe se istaknuvalo so svojot ugled i politi~ka vozdignatost. Se {koluval vo Selci, Debar i Bitola. Poetskoto tvore{tvo go zapo~nal vo revolucionernata bitolska gimnazija..

      Poetskata treska ne mu ja prekinuva Ilindenskoto vostanie vo koe u~estvuva kako sekretar na reonskata ~eta na Ohridsko-malesiskiot vojvoda Tase Hristov. Inspiriran od bolkite i stradawata na svojot narod, Jovkov gi spojuval revolucionerniot `ar i poetskata produhovenost. Svojot `urnalisti~ki pat go zapo~nuva vedna{ po negovoto doa|awe od Makedonija vo Bugarija. Tamu razvil {iroka poetska i op{testveno-politi~ka aktivnost, a svoite statii i pogledi gi iznesuval vo vesnikot "Sloboden glas" na ohri|anecot Stefan Petkov.

      Od plejadata makedonski revolucionerni literaturni borci so peroto v raka, na Arseni Jovkov mu pripa|a posebno mesto.Toj spa|a vo generacijata koja gi brane{e izvornite principi na samostojnosta na makedonskoto delo, za ~ie ostvaruvawe }e ja prodol`i borbata vedna{ po Prvata svetska vojna. Zaedno so preostanatite borci od levicata, toj se vklu~uva vo politi~kiot `ivot na makedonskata emigracija vo Bugarija, najnapred vo Obedinetata levica na VMRO na ~ie ~elo se nao|a{e \or~e Petrov, a po negovoto ubistvo, Jovkov }e zastane na vrvot na edno specifi~no obedinuvawe na borbenite sili na Makedoncite za da ja prodol`i ovaa borba vo mo{ne te{ki i komplicirani uslovi.

      Taka, Jovkov go odbira oru`jeto na svoj na~in, a toa e peroto. Toj se javuva kako `urnalist i urednik vo eden ist vesnik - organot na Ilindenskata organizacija, koj poradi ostrata cenzura na bugarskata Vlada, moral da go menuva naslovot ~etiri pati za da mo`e da opstojuva i toa vo: "Ilinden", "Pirin", "20 juli" i pak "Ilinden". Vo ovoj period `urnalistikata mu slu`i i kako sredstvo niz koe doa|aa do izraz negovite duhovni dejnosti: negovata poezija, kritikata i bleskavite analizi na nastanite od pred i po Ilindenskoto vostanie, a pred s# statiite za makedonskoto pra{awe vo fazata koga toa se aktuelizira, venda{ po Prvata sveska vojna.

      Arseni Jovkov `iveel 40 godini. Bil ubien vo Gorna Xumaja, Pirinska Makedonija od strana na privrzanicite na vrhovisti~kata VMRO, podaruvaj}i go deloto i idealite na edinstvenata majka Makedonija.

      Rasvetluvaj}i go likot na Arseni Jovkov treba da napomeneme deka statiite i `urnalisti~kata dejnost e ednata strana od negovoto publicisti~ko rabotewe. Drugata strana se negovite analizi za su{tinata na makedonskata `urnalistika. Pritoa, toj uspeva da dade to~na definicija na makedonskiot pe~at. Ovie problemi, Jovkov gi tretira pred samata smrt. To~no na denot na negovoto ubistvo, 14 septemvri 1924 godina, vo "Ilinden" mu e pe~atena statija pod naslov "Makedonskiot pe~at", vo koja gi tretira tokmu ovie problemi. Toa e voedno i poslednata statija na Jovkov izlezena od negovoto ubistveno pero.

      Na krajot, }e dademe izvadok od ovaa statija, koj go pozajmivme od knigata na d-r Boro Mokrov, posvetena na deloto na ovoj na{ kulturen deec, so napomena deka i izvornite podatoci za Arseni Jovkov se zemeni od istata:

"Krajno vreme e da gi sfatime nu`dite za makedonskiot pe~at, da ja sfatime potrebata od negovoto izdigawe, {irewe i usovr{uvawe, i glavno od ednokrajno razgrani~uvawe na ulogite na bugarskiot i makedonskiot pe~at, pri {to posledniot za Makedonecot treba da bide evangelsko ~etivo".